EU načrtuje za 20 milijard evrov naložb v umetno inteligenco

EU namerava do leta konca leta 2020 vložiti najmanj 20 milijard evrov v razvoj umetne inteligence. Denar naj bi prišel iz javnih in zasebnih virov, so danes sporočili v Bruslju. Podpredsednik komisije Andrus Ansip je spremembe, ki jih svetu prinaša umetna inteligenca, primerjal s parnimi stroji in elektriko.

Da bi spodbudili razvoj umetne inteligence, namerava Evropska komisija vložiti dodatnih 1,5 milijarde evrov v svoj program za raziskave in inovacije Obzorje 2020. To bo sprožilo dodatnih 2,5 milijarde evrov sredstev iz obstoječih javno-zasebnih partnerstev, npr. na področju velepodatkov in robotike, pričakujejo v Bruslju.

Dodatno se bo aktiviral tudi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). Prek t.i. Junckerjevega sklada naj bi se podjetjem in zagonskim podjetjem zagotovilo dodatnih 500 milijonov evrov za naložbe na področju umetne inteligence.

Umetna inteligenca tako kot tudi številne druge nove tehnologije odpira etična in pravna vprašanja. Evropska komisija namerava zato do konca leta predstaviti etične smernice za razvoj umetne inteligence, ki bodo upoštevale načela, kot so varnost podatkov in transparentnost.

Do sredine leta 2019 pa namerava pripraviti tudi navodila za razlago direktive o odgovornosti za proizvode v luči tehnološkega napredka, s čimer naj bi se zagotovila pravna jasnost za potrošnike in proizvajalce v primeru proizvodov z napako.

"Tako kot v preteklosti parni stroj ali elektrika zdaj svet spreminja umetna inteligenca," je dejal Ansip, ki je v Evropski komisiji pristojen za enotni digitalni trg. "To nas postavlja pred nove izzive, s katerimi se je v Evropi treba soočiti skupaj, da bo umetna inteligenca uspešno služila vsem," je dodal.

Evropa se lahko pohvali z vrhunskimi raziskovalci, dobrimi laboratoriji in zagonskimi podjetji na področju umetne inteligence. Poleg tega je napredna na področju robotike in vodilna na svetu na področju prometa, zdravstvene nege in predelovalne industrije. A to ne zadošča, da bi ostali konkurenčni.

Kot je dejal Ansip, bo potrebnih najmanj 20 milijard evrov do konca leta 2020. "Komisija opravlja svoj del naloge: danes povečujemo spodbude tako za raziskovalce, da bodo lahko razvijali naslednjo generacijo tehnologij in aplikacij na področju umetne inteligence, kot tudi za podjetja, da jih bodo lahko vključila v svoje procese."

To bo pripomoglo k razvoju umetne inteligence v ključnih sektorjih, vse od prometa do zdravstva, prav tako pa povezalo in okrepilo raziskovalne centre na področju umetne inteligence po vsej Evropi in spodbudila testiranje in izvajanje preizkusov.

S prihodom umetne inteligence bo ustvarjenih veliko novih delovnih mest, spet druga bodo izginila, večina pa se jih bo spremenila. Komisija zato spodbuja države članice, naj modernizirajo svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter pospremijo spremembe na trgu dela na podlagi evropskega stebra socialnih pravic.

Umetna inteligenca ni znanstvena fantastika, saj je že zdaj del našega vsakdana: od virtualnih osebnih pomočnikov, ki nam zorganizirajo dan, do telefonov, ki nam predlagajo pesmi, ki bi nam lahko bile všeč. Poleg tega, da nam olajšujejo življenje, nam pametni sistemi pomagajo tudi pri reševanju nekaterih največjih svetovnih izzivov, kot so zdravljenje kroničnih bolezni, boj proti podnebnim spremembam in predvidevanje kibernetskih groženj.

Umetna inteligenca je ena od najbolj strateških tehnologij 21. stoletja in Evropa si želi biti na čelu njenega razvoja, o čemer priča tudi dejstvo, da je bilo v zadnjem času veliko prebojev na področju umetne inteligence doseženih prav v evropskih laboratorijih. Evropska podjetja proizvedejo tudi približno četrtino vse robotike za industrijske in poklicne storitve.