Avtomobilski sejem v Detroitu letos v znamenju samovozečih tehnologij

Največji ameriški avtomobilski sejem v Detroitu bo v soboto odprl vrata za javnost, ki si bo letos lahko med drugim ogledala številne predstavitve naprednih samovozečih tehnologij in varnostnih sistemov. Po mnenju strokovnjakov bodo številni modeli, ki so danes videti še kot znanstvena fantastika, že v nekaj letih zapeljali na ceste.

Izvršna direktorica ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors Mary Barra je letošnje obete pospremila z besedami, da se bo avtomobilska industrija v prihodnjih petih letih najverjetneje spremenila bolj, kot se je v zadnjih 50 letih. Ljubitelji avtomobilizma tako že nestrpno pričakujejo novosti, močno povezane s pametnimi tehnologijami.

Med bolj pričakovanimi je nova različica Chryslerjevega velikega enoprostorca pacifica hybrid, ki bo imel po navedbah ameriških medijev sposobnost delno samostojne vožnje. Samovozeča tehnologija naj bi delovala v manj zapletenih razmerah, kot so denimo avtoceste, po zavitih mestnih ulicah pa bo krmilo še vedno v roke prevzel voznik.

Na ogled bo tudi Ford fusion hybrid, opremljen s tehnologijo, ki bo vozniku pomagala pri vožnji, po zaslugi hibridne tehnologije pa bo prijazna tudi do okolja in denarnice.

Med številnimi avtomobilskimi modeli, ki bodo soustvarjali električno prihodnost, je tudi Chevrolet bolt. General Motors je avtomobil predstavil na lanskem mednarodnem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu, tokrat pa bo na ogled še proizvodna različica.

Tudi številni drugi proizvajalci so precej moči usmerili v elektrifikacijo vozil. BMW bo tako predstavil model 740e, Toyota pa prius prime, medtem ko se obetajo tudi predstavitve treh nadpovprečno čistih vozil na vodik iz Toyotine, Hondine in Hyundaijeve razvojne linije.

Z vidika varnosti bo svoj ugled med drugim upravičeval švedski Volvo, ki je s svojima lanskima novostma v Severni Ameriki požel velik uspeh. Športnega terenca xc90 so namreč razglasili za terensko vozilo leta, limuzina s90 pa se je v svoji kategoriji uvrstila v finale. Pri Volvu so med drugim še okrepili razvojna prizadevanja za varnost pešcev v primeru trka.

Na svoj račun bodo prišli tudi tisti, ki še vedno prisegajo na močne bencinske motorje, vgrajene v prestižne jeklene konjičke višjega cenovnega razreda. Med bolj pričakovanimi vozili iz tega segmenta je osemvaljna štirikolesno gnana različica nove BMW-jeve serije 5, ki sicer kljub 456-konjski moči obljublja omejene izpuste.

Tisti z nekoliko plitkejšimi denarnicami pa bodo lahko pobliže spoznali novi Nissan rogue, ki predstavlja severnoameriško različico priljubljenega športnega terenca, ki ga v Sloveniji poznamo pod imenom x-trail.

Za Kitajsko so ZDA drugi največji avtomobilski trg na svetu. A avtomobilski proizvajalci prihajajo letos v Detroit z mešanimi občutki. Bodoči ameriški predsednik Donald Trum je že v predvolilni tekmi v celotno avtomobilsko industrijo zasejal negotovost z vztrajnim omenjanjem uvedbe ovir v čezmejnem trgovanju z avtomobili.

Trump je na piko vzel predvsem Mehiko in severnoameriški sporazum o prosti trgovini Nafta. Napovedal je, da bo šla njegova politika v korist ameriške industrije in privabljanja delovnih mest v državo.

Napadel je več velikih avtomobilskih koncernov, kot sta General Motors in Toyota, ker po njegovem mnenju preveč avtomobilov za ameriški trg izdelujejo v Mehiki. Kot je zagrozil, jih utegnejo doleteti kazenske carine na od tam pripeljane avtomobile.

Do Trumpove zmage je Mehika zaradi svoje bližine ameriškemu trgu, številnih prostotrgovinskih sporazumov ter nizkih stroškov dela veljala za eldorado za avtomobilske koncerne. Skoraj vsi veliki proizvajalci imajo v tej latinskoameriški državi svoje obrate.

Prejšnji teden pa je Ford sporočil, da je opustil načrte o gradnji nove tovarne v Mehiki in bo namesto tega investiral 700 milijonov dolarjev v ZDA. Fiat Chrysler je v nedeljo napovedal milijardno investicijo v razširitev dveh svojih tovarn v ZDA, v ponedeljek pa se je oglasila še Toyota, in sicer da namerava v prihodnjih petih letih v ZDA investirati 10 milijard dolarjev.

V vseh treh podjetjih sicer trdijo, da Trump pri teh odločitvah ni igral nobene vloge.