33. Slovenski knjižni sejem

Slovenski knjižni sejem v 33. izdaji s podobo Martina Krpana, ki pod roko stiska knjigo, sporoča, da je knjiga še vedno najmočnejše orožje. Ponudil bo 303 dogodke, s katerimi želijo po besedah predsednika upravnega odbora sejma Zdravka Kafola aktivno sooblikovati bralne navade Slovencev. V Cankarjev dom bo vabil od 22. do 26. novembra.

Slovenski knjižni sejem sooblikovalec bralnih navad Slovencev

Kafol, kot je povedal na nedavni novinarski konferenci, trdno verjame, da je knjiga pomembnejša od orožja. "Da ni osnovna težava naše družbe, da ima Slovenija premalo Patrij ali da nima podmornice, ampak to, da je vsak četrti Slovenec funkcionalno nepismen in da smo na lestvicah bralne pismenosti 28. država od 34.," je poudaril.

Slovenski knjižni sejem (SKS) zato ni, kot mu nekateri očitajo, le komercialna prireditev, ampak poskuša predvsem s spremljevalnimi dogodki igrati aktivno vlogo v oblikovanju bralnih navad Slovencev, v razvoju knjižne verige in v razvoju bralne pismenosti, je povedal Kafol. Dodal je, da se jim je sicer Krpan ponudil kar sam, saj letos obeležujemo stoletnico izida prve slovenske slikanice, Levstikovega Martina Krpana z ilustracijami Hinka Smrekarja.

martin-krpan-knjiga.jpg

Države v fokusu Avstrija, Nemčija in Švica

V letošnjem mednarodnem fokusu, ki bo že tretji na SKS, se bodo predstavile države, ki jih povezuje nemški govorni prostor - Avstrija, Nemčija in Švica. Predstavile se bodo na skupni stojnici v veliki sprejemi dvorani in na več dogodkih.

Literarni sejemski gostje so večinoma tudi slovenskim bralcem znana imena, skoraj vse pa bodo pospremili novi prevodi njihovih del v slovenščini. Iz Švice prihajata pisatelja Peter Stamm in Lukas Bärfuss. Iz Nemčije prihajajo ilustrator Axel Schäffler, najmlajšim bralcem poznan po liku Zverjasca, pisateljica Tamara Bach ter pesnik, kantavtor in aktivist Wolf Biermann. Sejma se bosta udeležila tudi predstavnika koroške literarne ustvarjalnosti Florjan Lipuš, ki je letos praznoval 80. rojstni dan, in Maja Haderlap.

Slovenski knjižni sejem oder za podelitev vrste nagrad

Na sejmu bodo že tradicionalno podelili vrsto nagrad. Na odprtju bodo podelili Schwentnerjevo nagrado, ki je priznanje za življenjski prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Ob koncu sejma bodo podelili veliko nagrado SKS za knjigo leta, prvo slovensko nagrado, ki ocenjuje knjigo kot celoto in združuje strokovnost in priljubljenost. Žirija namreč nominira pet knjig, nagrajenko pa izglasuje občinstvo sejma.

Znana pa je že dobitnica nagrade za najboljši prvenec zadnjega leta Ana Schnabl. Nagrado bo prejela za zbirko kratkih zgodb Razvezani (Beletrina). Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, je prvenec "drzno delo, ki lahko brezkompromisno stoji ob boku najboljši, že uveljavljeni slovenski kratkoprozni produkciji".

Nagrado Radojke Vrančič, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil prevajalcem, starim do 35 let, pa bo na sejmu prejel Jernej Županič. Nagrado so mu namenili za prevode treh del - izbranih pesmi C. D. Wright Skritost (Beletrina), kratke proze Lydie Davis Samuel Johnson je ogorčen (LUD Literatura) in romana Srce parajoče delo neizmerne globine Dava Eggersa (Cankarjeva založba).

Na sklepnem sejemskem dogodku bo tudi Goethe Institut podelil prvo prevajalsko nagrado Fabjana Hafnerja za prevode v jezikovni kombinaciji nemščina-slovenščina. Prejel jo bo Štefan Vevar za prevod knjige Saturnovi prstani nemškega avtorja W.G. Sebalda.

Poleg tega bodo na sejmu podelili še posebno priznanje SKS, nagrado za najboljšo poslovno in najbolje oblikovano knjigo. Z nagrado zlato okno bodo nagradili najboljšo knjigarniško izložbo, nagradili pa bodo tudi najboljšo stojnico na sejmu. Podelili bodo tudi zlate hruške - znak kakovosti otroških in mladinskih knjig, ki ga podeljuje uredniški odbor Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY.

Ob stalnicah letos na knjižnem sejmu tudi nekaj novosti

Sejem bo ponudil stalnice, kot so strokovni program z gosti iz tujine, poimenovan Založniška akademija, eden najstarejših programskih sklopov Debatne kavarne in Forum.

Debatnih kavarn bo letos okoli 50. Poudarek bo na državah v fokusu, beseda pa bo med drugim tekla tudi o lažnih novicah, populizmu med praznostjo in različnostjo ter kritičnem razmišljanju v postresnični dobi. Pisateljski oder Društva slovenskih pisateljev bo med drugim ponudil nov programski sklop Povej, na njem bo potekalo več pogovorov, poleg tega bodo predstavili več novosti slovenskih založb.

Ena večjih novosti letošnjega sejma pa je Ilustratorski kot, kjer bodo na ogled in v nakup ponudili izbor knjižnih ilustracij najvidnejših slovenskih ilustratorjev. Naprodaj bodo tako izvirne kot natisnjene različice, nekatere avtorje pa bodo obiskovalci lahko spoznali tudi v živo. Na odru bo vsak dan potekal spremljevalni program, sejem pa bodo po napovedih organizatorjev obiskali Jure Engelsberger, Tanja Komadina, Matija Medved, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Zoran Pungerčar, Alenka Sottler, Peter Škerl, Ana Zavadlav, Maja Kastelic, Zvonko Čoh, Meta Wraber, Silvan Omerzu, Suzi Bricelj in Jelka Reichman.