Predlogoma novel za okrepitev pregona bančnega kriminala se ne obeta večinska podpora

Predlogoma novel zakonov o sodiščih in o državnem tožilstvu, ki so ju v parlamentarni postopek vložili poslanci NSi z namenom okrepitve pregona bančnega kriminala, se glede na predstavitve mnenj poslanskih skupin in današnjo razpravo v prvem branju ne obeta večinska podpora. V opoziciji so jima napovedali podporo, a jima koalicija ni naklonjena.

Po besedah poslanca NSi Jerneja Vrtovca trenutno veljavna slovenska zakonodaja ne pozna posebne oblike specializiranosti področja preiskovanja in sojenja v zadevah bančnega kriminala. Izkušnje in soočenje z bančnim kriminalom pa po njegovi oceni kažejo na visoko mero neučinkovitosti pravosodnega sistema pri izvedbi postopkov, ki bi se zaključili s sodnim epilogom v obliki obsodilne ali pa oprostilne sodbe.

Zato so v NSi pripravili predloga novel, s katerima bi pri okrožnih sodiščih ustanovili specializirane oddelke za bančno kriminaliteto in poseben oddelek za pregon bančnega kriminala znotraj specializiranega državnega tožilstva.

Predlogoma novel zakonov so napovedali podporo opozicijski poslanci, ki so bili kritični do vlade, češ da sama ni predlagala kakršnih ukrepov za pregon bančnega kriminala, pač pa da vse to, vključno s preiskavo bančne luknje, sloni na opozicijskih vrstah.

"Rešitve, ki jo oba predloga prinašata, mogoče res ne bi prispevale k učinkovitejšemu odkrivanju krivcev za bančno luknjo. Definitivno pa je dejstvo, da bi prispevali bistveno več kot prispevajo rešitve vlade, iz enega preprostega razloga, ker vladnih rešitev ni," je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec.

Vinko Gorenak (SDS) pa je ocenil, da predlagani noveli "sicer nista kaj grozno posebnega, sta pa korak v smeri dobre volje, zato da bi kot politiki pripomogli k temu, da bi se ta bančna luknja preiskala".

Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev pa je dejal, da so od vlade pričakovali, da bo uredila stanje na področju represivnih organov, a do zaključne faze nobeden od zakonov ne pride, saj niso dobro pripravljeni. Po njegovem mnenju sta ti noveli bistveni, da se sploh nekaj začne premikati.

Koalicijske poslanske skupine pa so izpostavile, da se sicer strinjajo s cilji predlogov novel, a menijo, da nista potrebni, saj bi še otežili učinkovitejšo organizacijo znotraj sodišč, prav tako opozarjajo, da trenutna zakonodaja ne onemogoča ustanovitve takšnih specializiranih oddelkov.

Teja Ljubič (SMC) je ocenila, da je novela zakona o sodiščih vsebinsko in nomotehnično nedodelana, glede novele zakona o tožilstvu pa je opozorila, da veljavna ureditev že danes omogoča organiziranje oddelkov po ožjih področjih.

Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat je dejala, da podpirajo izboljšanje pogojev za sodno obravnavo bančnih kaznivih dejanj in povečanje učinkovitosti sodišč, tako tudi podpirajo namen predlagateljev novel, a hkrati menijo, da "izbrana pot ne gre v pravo smer".

Jan Škoberne (SD) pa meni, da noveli spadata v kategorijo "kolobarjenja", le da kolobarjenje v tem primeru ni pretirano učinkovito, niti ne nosi nekih širših učinkov in pozitivnih rezultatov. Če je interes predlagateljev pospešiti in povečati učinkovitost pregona najzahtevnejših kaznivih dejanj, bodo po njegovih besedah v zakonodajnem postopku podprli novelo zakona o kazenskem postopku.

Poslanci bodo o tem, ali sta predloga novel primarna za nadaljnjo obravnavo, glasovali v petek.