Po dveh letih obravnav izrek sodbe v ponovljenem sojenju "balkanskim bojevnikom"

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bo v torek izrek sodbe v ponovljenem sojenju 15 obtoženim v zadevi Balkanski bojevnik. Sodni senat je v skoraj dveh letih opravil 128 obravnav. Tožilki za obdolžene zahtevata skupno skoraj 125 let zaporne kazni, medtem ko zagovorniki vztrajajo, da so njihovi klienti nedolžni, obtožbe pa brez podpore jasnih dokazov.

Tožilstvo petnajstim obtoženim, Valterju Abramoviću, Draganu Beljkašu, Petru Khermayerju, Boštjanu Kopčiču, Miralemu Luceviću, Mirzetu Luceviću, Đemajliju Mandjuki, Tadeju Poljaku, Jakobu Remškarju, Suzani Remškar, Draganu Tošiću, Robertu Šabiću, Marku Bubliću, Sandri Udrih in Dejanu Zupanu očita storitev kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter sodelovanja v mednarodni hudodelski združbi, ki naj bi jo vodil t. i. balkanski narko kralj Darko Šarić.

Za Tošića tožilstvo predlaga kazen 19 let 10 mesecev zapora, za Beljkaša 17 let zapora, za Remškarja, Mirzada Lucevića in Petra Khermayerja pa 15 let zapora. Za Miralema Lucevića tožilstvo predlaga osem let zapora, za Boštjana Kopčiča, Roberta Šabića in Đemajlija Mandjuko šest let zapora, za Valterja Abramoviča in Tadeja Poljaka pa pet let zapora. Za Suzano Remškar tožilstvo predlaga dve leti zapora. Bublič, Udrihova in Zupan so bili obsojeni že na prvem sojenju, tožilstvo jim tokrat očita "le" še hudodelsko združevanje in za Bublića zahteva tri leta zapora, za Zupana in Udrihovo pa eno leto zapora.

Zagovorniki obtoženih so v zaključnih besedah tožilkama Blanki Žgajnar in Mateji Gončin očitali, da v obtožnici nista navedli konkretnih dokazov, s katerimi bi podprli svoje očitke. Tako da med drugim nimata dokaza, da se za nadimki iz prisluhov Ćelavi, Rođak in Lovec dejansko skrivajo Dragan Tošić, Dragan Beljkaš in Jakob Remškar. Pa tudi, da to, da "so se fantje dobivali v lokalu", še ne dokazuje hudodelskega združevanja, ali da očitka Miralemu Luceviću, da je skrbel za nakup enormne količine droge, nista podkrepili z nobeno konkretnejšo informacijo o tem, kdaj in kje naj bi to storil.

Tožilstvo je minuli teden vložilo predlog za odreditev pripora za Tošića, Beljkaša, Remškarja, Miralema in Mirzeta Lucevića ter Khermayerja. Kot razloge je navedlo begosumnost ter to, da imajo stike oz. sorodnike v tujini. Predlog sta tožilki utemeljili še z zaprosilom tožilstva Bosne in Hercegovine za mednarodno pravno pomoč v zvezi z tamkajšnjo preiskavo hudodelske združbe iz leta 2017, ki so jo ovadili zaradi nedovoljenega trgovanja, računalniške goljufije, ponarejanja listin ter ponarejanja in uničenja uradnih listin. Priložilo je tudi bosansko ovadbo zoper državljane BiH Bobana Pećanaca, Daneta Bikića in Stanka Grahovaca, ki so po poročanju bosanskih medijev prav tako člani Šarićeve mednarodne hudodelske združbe.

O predlogu za pripor bo sodni senat odločal v primeru, da bodo našteti v torek spoznani za krive.

Zagovorniki so pri ugovarjanju predlogu za pripor izpostavljali, da so se njihovi klienti redno udeleževali sojenja, kar da ovrže navedbo o begosumnosti. Prav tako da nimajo drugih državljanstev, večina niti premoženja, ki bi jim omogočilo beg v tujino. Tožilkama so očitali, da sta predlog vložili "iz previdnosti" oz. zaradi slabe izkušnje s prvega sojenja, ko predloga za pripor nista vložili in je eden od obtoženih, Anes Selman, pred zaporom pobegnil v BiH.

Tožilki pa sta v odgovor na navedbe obrambe izpostavili informacijo, do katere je prišlo bosansko tožilstvo ter uprava kriminalistične policije Republike Srbske, da je Remškar skupaj z Beljkašem večkrat prišel v BiH in med drugim skušal pridobiti bosanske dokumente s svojo sliko na ime bosanskega državljana.

Sodni senat so nagovorili tudi obdolženci. Vsi so ponovili, da so nedolžni in sodišče pozvali, naj jih oprosti. Remškar je sodišču potožil, da ga trenutni sodni postopek ovira pri tem, da bi dobil službo lovskega čuvaja in da je prav njegova ljubezen do lova tisto, kar ga je peljalo po svetu. Tošić pa je dejal, da ga želi tožilstvo obsoditi za nekaj, kar ni storil.

V tokratnem sojenju je sodni senat izvedel 128 obravnav (v prejšnjem sojenju 87) ter izvedel številne dokaze. Tako so na primer poslušali preko 500 prisluhov, med drugim več kot 100 takih, ki so jih posneli italijanski organi pregona v Milanu. Ti so v prejšnjem sojenju obležali v sodnem spisu, niso jih ne prevedli ne poslušali. Sodni spis je dolg več kot 60.000 strani.

Na prvem sojenju je sodni senat novembra 2012 po izločitvi dokazov, zbranih v Sloveniji in Srbiji, oprostil večino obdolženih. Sledile so pritožbe tako obrambe kot Specializiranega državnega tožilstva. Višji sodniki so četverici obsojenih zaporne kazni močno zvišali, oprostilni del sodbe pa razveljavili. Kazenski spis je romal nazaj na prvo stopnjo, kjer ga je v obravnavo dobila sodnica specializiranega oddelka sodišča Andreja Sedej Grčar. Da se tudi tokratni postopek ne bo končal z izrekom sodbe na prvi stopnji, je jasno že zdaj. Zagovorniki so namreč tudi med zaključnimi besedami večkrat izpostavili možnost pritožb na sodbo.