Kitajska: Več sto kvadratnih kilometrov naftnih madežev

Na območju v Vzhodnokitajskem morju, kjer je nedavno potonil iranski tanker, se je površina naftnih madežev v le nekaj dneh potrojila. Kitajske oblasti so v nedeljo odkrile tri območja onesnaženja, ki prekrivajo okoli 332 kvadratnih kilometrov, medtem ko je v sredo onesnažena površina merila 101 kvadratni kilometer.

Nafta se je iz iranskega tankerja Sanchi začela izlivati 14. januarja, ko je tanker dober teden dni po trčenju v kitajsko tovorno ladjo 300 kilometrov vzhodno od Šanghaja potonil. Naftni madeži se vse od takrat neprestano širijo.

Tanker, ki je sicer plul pod panamsko zastavo, je v času nesreče na krovu prevažal 136.000 ton lahke nafte ter 32 članov posadke. Te so iranske oblasti po neuspeli reševalni akciji razglasile za mrtve, doslej pa so našli le tri trupla.

Kitajski okoljski strokovnjaki so že takoj po nesreči opozorili na možnost ekološke katastrofe. Naftni madeži poleg morskega življenja namreč ogrožajo tudi življenje ljudi, ki bi lahko zaužili onesnaženo morsko hrano.

Ultralahka različica nafte, ki jo je prevažal tanker, sicer ob razlitju ne oblikuje običajnih črnih madežev na vodni površini. Je pa kljub temu zelo škodljiva za morsko življenje in jo je težje ločiti od vode, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Če bi se v morje razlil celoten tovor tankerja, bi nastal največji naftni madež v več desetletjih, ki se je razlil z ladje.

Pred tem je največji madež nastal v Omanskem zalivu leta 1972, ko je iz tankerja Sea Star izteklo okoli 115.000 ton nafte.