Kolar Celarčeva zadovoljna z izvajanjem programa za krajše čakalne vrste na Golniku in Kirurgiji Bitenc

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je danes obiskala Univerzitetno kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter Kirurgijo Bitenc, ki ima prostore v okviru te klinike. Ministrica je zadovoljna, da tako klinika kot kirurgija intenzivno izvajata enkratni dodatni program skrajševanja čakalnih dob.

Po navedbah Kolar Celarčeve je klinika Golnik do konca junija uresničila že 77 odstotkov dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst, Kirurgija Bitenc pa 71 odstotkov. To se kaže tudi v krajših čakalnih dobah za nekatere storitve, je dejala ministrica v izjavi medijem po ogledu klinike in kirurgije ter po sestanku z vodstvom obeh institucij.

Direktor Kirurgije Bitenc Marko Bitenc je dejal, da skrajševanje čakalnih vrst zahteva izredne napore vsega kadra, saj delajo po cele dneve, tudi sobote in nedelje, ter opravijo dvakrat več programa kot običajno. "Obisk ministrice v poletnem času, ko so že vsi na dopustih, jemljemo kot priznanje in zahvalo za naše delo, kar nam vsem veliko pomeni," je dejal in dodal, da jim morda pomeni celo več, kot finančna sredstva za ta program.

Sicer pa je enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst označil za dober način reševanja problema, saj "čakalne vrste nastajajo, ko ZZZS zakupuje premalo zdravstvenih programov". "Če so na voljo dodatni programi, je jasno, da se čakalne dobe skrajšujejo. Upam, da bo še več sredstev, ki nas čakajo po uveljavitvi novele zakona o zdravniški službi, da bo ta trend skrajševanja čakalnih dob še bolj prišel do izraza," je dejal.

Ministrica je ob tem izrazila zadovoljstvo, da državni svet ni izglasoval veta na novelo, ki predvideva prenos sredstev za pripravništva v zdravstvu in specializacije zdravnikov z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na državni proračun. Na ta način bo v proračunu ZZZS še letos 23 milijonov evrov več sredstev, ki jih bodo usmerili v zdravstvene programe. Ministrica pričakuje, da bodo v teh dneh prejeli tudi 23 milijonov evrov, ki bodo namenjenih za poplačilo programov za skrajševanje čakalnih vrst. "Moramo povedati, da nihče ni dobil še plačanega programa za to skrajševanje," je dejala. Poleg teh 23 milijonov evrov bodo letos za skrajševanje čakalnih dob namenili še 18 milijonov v okviru projekta variabilnega nagrajevanja.

Direktor klinike Golnik Matjaž Fležar je na ministrstvo za zdravje dal pobudo, da bi na Onkološkem inštitutu Ljubljana najeli pet-ct napravo, da bi s svojim kadrom opravljali slikanja po 15. uri. Prav preiskave s pet-ct so po njegovih besedah ozko grlo pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč. Na Golniku jih na leto obravnavajo 700, medtem ko jih v celi Sloveniji odkrijejo približno 1000. Takšno preiskavo potrebujejo bolniki pred operacijo pljuč, je dodal. Če bi lahko izvajali dodatne preglede tudi na onkološkem inštitutu, bi lahko v enem mesecu od suma do diagnoze raka pljuč že prišli do odločitve o zdravljenju.

Kolar Celarčeva je dejala, da so to pobudo vzeli zelo resno, zato bodo stopili v stik bodisi z UKC Maribor bodisi z onkološkim inštitutom, "da dragih aparatur ne bi koristili samo do 15. ure, ampak do 22. ure ali celo neprestano". "Zdi se mi škoda, da bi ostale aparature izkoriščene samo za šest ali osem ur dnevno, če so ljudje pripravljeni delati," je dejala.

Klinika Golnik, ki je letos z lastnimi sredstvi prišla do 1,5 milijona evrov vrednega novega, sodobnega aparata za računalniško tomografijo (CT), je pred novo večjo naložbo. Ministrstvo za zdravje jim je letos poslalo obvestilo, da bodo sodelovali pri sofinanciranju nacionalnega laboratorija za tuberkulozo, ki bo na Golniku. Po besedah Fležarja še letos ne bodo mogli začeti z deli zaradi pridobivanja vseh mnenj in soglasij. Imajo pa že idejni projektni načrt, ki predvideva, da bi v prizidku stare stavbe poleg laboratorija naredili še ambulanto za onkološke bolnike.

Naložbo nameravajo izpeljati v prihodnjih treh letih, pri čemer bo klinika vložila tretjino sredstev, ostalih 3,5 milijona evrov pa naj bi prispevalo ministrstvo.

Ministrica je tudi dejala, da bi si želela, da bi tudi druge regijske bolnišnice tako delovale. "Takšno delovanje je priporočilo, kako se da z visoko specializirano bolnišnico dobro organizirano delo in procese, postopke, stimulirati zaposlene, da tako enotno delajo in živijo za dobro bolnikov," je dejala.

Glede specializacije bolnišnic pa je dejala, da so s pomočjo evropskih sredstev najeli največje eksperte na področju pripravljanja meril in kriterij za optimizacijo javne zdravstvene mreže. "Verjamem, da bodo do konca leta pripravili prve osnutke, da se bomo lahko začeli pogovarjati o specializaciji in optimizaciji bolnišnic," je povedala.