V Švici večina zavrnila pravico krav do nedotakljivosti lastnih rogov

V alpski državi Švici so njeni prebivalci na referndumu odločali o nenavadni tematiki in sicer o subvencijah za kmete, ki bi kravam pustili - rogove. Večinna krav v Švici ima odrezane rogove, pobudniki referenduma pa so prepričani, da gre za kruto prakso.

Švicarske krave naj bi imele okoli 10 odstotkov rogov, kajti zaradi večje varnosti v čredi in v hlevu jim kmetje porežejo rogove. Pobuda na referendumu ne poziva k prepovedi rezanja rogov, temveč terja ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije za kmete, ki bi kravam rogove pustili - sredstva pa bi lahko med drugim porabili za večje hleve. Vendar pa je večina pobudo zavrnila. Za njo je po podatkih vzporednih volitev glasovalo okoli 54 odstotkov državljanov, okoli 46 odstotkov pa jih je bilo proti.

Ideja se je porodila govedorejcu Arminu Capaulu iz Jure, ki je po dolgotrajni kampanji brez politične podpore v Švici postal medijska zvezda. K pobudi  je prišlo z nenavadno kumunikacijo, in sicer k nameri so ga nagovorile njegove krave , s katerimi se redno pogovarja. "Vprašale so me, ali bi lahko nekaj storil zanje, ali bi jim lahko pomagal ohraniti rogove," je razkril.

Sedemdesetletni kmet je bil sprva tarča posmeha. Že leta 2010 je pisal kmetijskemu ministrstvu in tamkajšnje pristojne zaprosil, naj ohranitev rogov vključijo v strategijo zaščite živali.

Nato se je obrnil na predstavnike ljudstva v obeh domovih švicarskega parlamenta, kjer mu je prav tako spodletelo.

Vlada v Švici tej ideji prav tako nasprotuje. Predstavniki oblasti trdijo, da ni nobene študije, iz katere bi izhajalo, da se kravam ali kozam z obstoječo prakso "neproporcionalno škodi". Sindikat švicarski kmetov se o tem vprašanju ni jasno izrekel. 

Javnomnenjske raziskave so kazale, da so državljani in prebivalci z glasovalno pravico pri tem vprašanju razdeljeni na skoraj enaki polovici. Da bi bila pobuda uspešna potrebuje podporo večine volivce in več kot polovice 26 kantonov.

"Rogovi so del krave... tam je veliko krvi, več kot v pasjem repu, ki ga je prepovedano rezati," je med drugim pojasnjeval Capaul. Dodal pa je, da je "krava, na nek način, nacionalna žival", saj je njeno podobo moč videti vsepovsod, v Švici in na švicarskih proizvodih.

Glede na to, da ozdiva na njegovo željo ni bilo je  je referendumsko pobudo sprožil sam. V 18-mesečnem roku zbral skoraj 120.000 podpisov (potreboval bi jih 100.000), podprle pa so ga tudi organizacije za zaščito okolja in živali. Kmet Armin Capaul je z dolgotrajnim vztrajanjem pritegnil veliko medijsko pozornost, javnost pa sedaj burno razpravlja - od vprašanje krutosti do živali do ekonomskih vidikov.

Zagovorniki rezanja rogov trdijo, da je rezanje rogov ključno, saj kmetom omogoča nastanitev več krav blizu skupaj, in to z manjšimi tveganji za poškodbe. A kmet Armin skupaj s podporniki odgovarja, da je ohranitev rogov prava stvar tako za krave kot za Švico.