Židan: Žitna veriga ne deluje povsem naoljeno, a deluje

Žitna veriga ne deluje povsem naoljeno, a deluje, je na današnji žitni konferenci v Ljubljani ocenil minister za kmetijstvo Dejan Židan. Med osrednjimi izzivi verige je vstop v shemo izbrana kakovost, za kar mora sektor predloge podlag pripraviti do konca marca. Židan je izpostavil tudi pomen zmanjševanja uporabe kemije v proizvodnji hrane.

Žitna veriga dokazljivo deluje, je v izjavi za medije ocenil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan. Kot je spomnil, letošnje leto ni bilo enostavno: "Imeli smo vse klimatske nesreče, ki se jih narava lahko spomni in prizadenejo kmeta, a je bil odkup žit za odstotek višji, hektarje imamo pa primerljive z lanskim letom oz. je površin za 0,3 odstotka več."

Sicer težko leto blaži dejstvo, da se je dvignila povprečna cena povprečnega prodajnega produkta - pšenice na primer za skoraj 10 odstotkov, je nadaljeval minister. Stroški v kmetijski proizvodnji stagnirajo, povprečna cena povprečnega prodajnega produkta pa je zrasla za nekaj manj kot 15 odstotkov. "To nam pomaga, da je težko leto zaradi klimatskih sprememb nekaj manj težko zaradi cenovnih gibanj."

Med glavnimi vprašanji, pri katerih se v žitni verigi, ki deluje od leta 2010, zatika, je Židan izpostavil vprašanje obsega namenske proizvodnje in v več minulih letih predvsem cene. "Za leto 2017 ugotavljam, da je večina kmetov in mlinarjev oz. pekarske industrije zadovoljna," je povedal glede letošnjega izkupička.

Med najpomembnejšimi izzivi žitne verige v prihodnjih mesecih je vstop v shemo izbrana kakovost. Pri nas je sicer stopnja samooskrbe z žiti le nekaj čez 70-odstotna, še bolj je problematično vprašanje lastnih semen. "Ne vem, kako bo sektor določil kriterije, samo za pšenico ali tudi za seme," je glede tega povedal Židan. Ministrstvo bo po njegovih besedah sprejelo "vse, kar bo razumno", sam pa zaupa sodelujočim strokovnjakom, da bodo našli ustrezne rešitve.

Zadovoljen je sicer z delovanjem sheme izbrane kakovosti na drugih področjih, na primer v mlečni verigi. "Proizvodnja surovega mleka je letos za 0,5 odstotka višja, odkup slovenskega mleka pa se je povečal za skoraj 10 odstotkov," je izpostavil. Tudi zato smo priča "zelo pozitivnemu" gibanju cen.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc je poudarila, da ima sektor na voljo štiri mesece za pripravo specifikacij in vseh potrebnih predlogov za izvajanje skupne promocije. Dela je veliko.

"Sektor je postavljen pred nov izziv. A ne bo začel iz nič, kot so nekateri drugi, začenja iz sedemletnega dela na boljših odnosih v žitni verigi, kjer se ne strinjamo na vseh področjih, a je osnovna težava vendarle premagana," je ocenila.

Zagorčeva je izpostavila tudi področje žitne verige vrednosti. Ta ne vključuje le kmetov, kmetijskih podjetij, zadrug in mlinarjev, pač pa tudi podporne inštitucije in tista podjetja, ki dobavljajo vhodne surovine. "Do srede februarja moramo postaviti žitno verigo vrednosti, če želimo podjetjem omogočiti dostop do relevantnih sredstev," je poudarila.

Židan pa je spomnil še na razpravo o uporabi kemičnih izdelkov v kmetijski proizvodnji - na ravni EU je bila zelo glasna razprava o glifosatu. Kmetijsko ministrstvo bo prihodnji teden v javno obravnavo posredovalo nekaj dokumentov, ki "kažejo bolj podkrepljeno smer za zmanjševanje kemije v kmetijstvu". "Mislim, da je to edina možna smer, a je hkrati naporna smer," je poudaril Židan.

Zbranim je sporočil, naj te usmeritve natančno pregledajo in podajo svoje mnenje. "Končne odločitve bodo pomenile pomembno delo za strokovne in tehnološke službe, dolžni pa smo tudi povedati potrošnikom, da bolj sonaravna proizvodnja pomeni dražjo hrano. Potrošniki tukaj ne smemo biti dvolični," je poudaril minister.