REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA želijo pospešiti priprave na zaseg 300 milijard ruskega zamrznjenega premoženja

ZDA želijo pospešiti priprave na zaseg 300 milijard ruskega zamrznjenega premoženjaNemčija, Francija, Italija so znotraj EU izrazile določene zadržke in potrebo po skrbni oceni zakonitosti zaplembe premoženja Moskvi, preden sprejmejo odločitve. Vir: Posnetek zaslona, X

ZDA so predlagale, da delovne skupine G7 raziščejo načine za zaseg 300 milijard dolarjev zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko zaveznice hitijo, da bi se dogovorile o tem načrtu pravočasno za drugo obletnico posebne vojaške operacije, piše Financial Times.

Čeprav odločitve o tem vprašanju še niso sprejeli, o tem v evropskih prestolnicah še vedno potekajo burne razprave, ta mesec pa so o tem razpravljali tudi finančni ministri G7 in njihovi namestniki. Poznavalci teh pogovorov pravijo, da je beseda tekla o tem, kako oblikovati takšno politiko in oceniti tveganja.

ZDA so ob podpori Združenega kraljestva, Japonske in Kanade predlagale nadaljevanje pripravljalnega dela, da bi bile možnosti pripravljene za morebitno srečanje voditeljev G7 okoli 24. februarja.

Tri delovne skupine, ki jih je predlagal Washington, bodo preučile pravna vprašanja v zvezi s konfiskacijo: kako izvajati takšno politiko in ublažiti tveganja ter možnosti za najboljše usmerjanje podpore Ukrajini.

Nemčija, Francija, Italija so znotraj Evropske unije izrazile določene zadržke in potrebo po skrbni oceni zakonitosti zaplembe premoženja Moskvi, preden sprejmejo odločitve.

Več evropskih ministrov je poudarilo tudi potrebo po ohranjanju visoke stopnje tajnosti teh opravil, piše v poročilih z zadevnih srečanj.

V zahodnih prestolnicah preučujejo različne možnosti, od neposredne zaplembe in porabe sredstev ruske Centralne banke do uporabe prihodkov od zamrznjenih sredstev ali njihove uporabe kot zavarovanja za posojila.

EU je prenehala z zasegom ruskega premoženja in namesto tega išče načine za zmanjšanje dobička finančnih institucij, kot je Euroclear, ki ima v lasti 191 milijard evrov državnega premoženja Ruske federacije.

Washington doslej ni javno podprl zasega ruskega premoženja.

Toda ZDA so letos zasebno razširjale dokument za razpravo znotraj skupine G7, v katerem so predlagale, da bi bil zaseg zamrznjenega premoženja Moskve zakonit kot »protiukrep, s katerim bi Rusijo spodbudili k prenehanju agresije«.

Toda Evropa, kjer je večina ruskih sredstev, je veliko bolj previdna, saj se boji možnih posledic za finančno stabilnost, pa tudi maščevanja Rusije.

Italija, ki bo leta 2024 prevzela predsedovanje skupini G7, je med državami, ki jih skrbi morebitni povračilni ukrep proti njenim podjetjem, dejavnim v Rusiji, s čimer je Moskva že zagrozila.

Rusija je tudi opozorila, da bo prekinila diplomatske vezi z ZDA kot odgovor na kakršno koli zaplembo premoženja.

EU, Velika Britanija in Francija so tudi ugotovile, da ruski denar ne bo takoj na voljo in da ne zadostuje za kritje potreb Ukrajine po obnovi.

G7 je v zadnjih dveh letih večkrat uspelo preseči razlike med članicami glede gospodarskih ukrepov proti Rusiji, vključno z začetnim svežnjem sankcij in omejitvijo cene ruske nafte.

Zaplemba zamrznjenega ruskega premoženja, s katero Rusiji grozi Zahod, bi vodila v kataklizmo gospodarskega sistema, ki ga obvladuje dolar, je za italijansko La Reppublico povedal Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2013 in profesor na univerzi Yale Robert J. Shiller.

Po mnenju ameriškega ekonomista bi bil ta ukrep lahko kontraproduktiven za Zahod in sedanji gospodarski sistem.

»Ne samo, da bi to bila potrditev za ruskega voditelja (Vladimirja Putina), da je to, kar se dogaja v Ukrajini, posredniška vojna, ampak bi se, paradoksalno, ta ukrep lahko obrnil proti ZDA in celotnemu Zahodu,« je opozoril Schiller in dodal, da se bo situacija verjetno še stopnjevala.

Po mnenju Nobelovega nagrajenca bi zaseg premoženja dal razloge za dvom v ameriško valuto, še posebej desetinam držav, ki »svoje prihranke pretvorijo v dolarje in jih zaupajo spretnim rokam strica Sama«.

»Če se ZDA odločijo, da zdaj to lahko počnejo Rusiji, torej če se dokopajo denarja, ki jim ga je Rusija zaupala, tudi če bi ga le začasno zaplenile, ker gre za pravni status, lahko enako storijo komur koli jutri,« je kritičen profesor z univerze Yale.

Opozarja, da bi bila zaplemba ruskega premoženja katalizator za oslabitev ameriške valute in stopnjevanje dedolarizacije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek