REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zapoznelo prebujanje? Scholzov pogovor s Kitajsko - prvi znanilec nasprotovanja Berlina Washingtonu

Zapoznelo prebujanje? Scholzov pogovor s Kitajsko - prvi znanilec nasprotovanja Berlina WashingtonuVsaj eno sporočilo Scholzove poti v Peking je kristalno jasno: evropske države bi morale biti sposobne izbrati svojo pot, saj ZDA nimajo pravice zahtevati njihovega absolutnega udinjanja in poslušnosti glede ameriških zunanjepolitičnih ciljev. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Nemški kancler Olaf Scholz se danes odpravlja obiskati Kitajsko, poročajo nemški mediji. To je njegovo prvo potovanje v to azijsko državo, sredi naraščajočih napetosti med Pekingom in Zahodom.

Toda odločitev o poti na Daljni vzhod in čas za njo nista naključna.

ZDA namreč pravkar pritiskajo na Nemčijo in vso Evropsko unijo, da naj uvede izvozne omejitve še Kitajski, poroča Bloomberg.

Scholz tako sporoča Združenim državam Amerike, da Nemčija Kitajski ne bo zaprla vrat, medtem ko Washington skuša države Evropske unije pripraviti do tega, da se odpovejo sodelovanju s Kitajci.

In se popolnoma priklonijo Američanom v novi posredniški vojni, ki jo ZDA snujejo v Aziji.

Medtem pa voditelj t. i. svobodnega sveta ne ve niti, koliko zveznih držav sestavlja ZDA.

Dejal je, da 54...

Pravzaprav je Scholz z odločitvijo, da odpotuje v Peking celo izrecno posvaril pred novimi razprtijami na mednarodnem političnem parketu, ki jih prav tako spodbujajo ZDA, kot je bilo razvidno iz agresivnih sankcij Washingtona v zvezi s polprevodniki prejšnji mesec.

Medtem ko na evropskih tleh - v Ukrajini že divja vojna, ZDA dodatno povečujejo napetosti še s Kitajsko.

Washington se je tega lotil s pošiljanjem bombnikov, ki lahko nosijo jedrsko orožje - v Avstralijo.

Vendar to še ni vse - Nemčija je medtem žegnala tudi kitajski lastniški delež v ključnem pristanišču ter prevzem podjetja za proizvodnjo polprevodnikov.

Vse našteto je mogoče razumeti kot del istega sporočila Berlina Washingtonu.

Morda se vsaj nekateri politiki v Nemčiji vendarle zavedajo, da Peking v času 70-letne vladavine Komunistične partije Kitajske ni sam izzval nobene vojne, ZDA pa so jih preko 200 (seznam spodaj).

Nemčija ima doslej najbolj odprto in optimistično politiko do Kitajske v Evropi.

Nemčija ima doslej najbolj odprto in optimistično politiko do Kitajske v Evropi.

Krepitev vezi s Pekingom je bila v ospredju vlade kanclerke Angele Merkel, ki je v Kitajski prepoznala največji in najbolj donosen izvozni trg za nemške avtomobilske in inženirske izdelke.

ZDA so zaradi tega do Nemčije gojile zamero do te mere, da so ameriške vohunske službe – kot je razkril žvižgač Edward Snowden – prisluškovale celo visoke nemške politike in uradnike, vred s tedanjo nemško kanclerko.

ZDA si na vse kriplje želijo ohraniti politično dominacijo v Evropi, vključno z Nemčijo.

V Washingtonu že dolgo besnijo proti odprti zunanji politiki Nemčije do Moskve in Pekinga.

Zato v Washingtonu že dolgo besnijo proti odprti zunanji politiki Nemčije do Moskve in Pekinga.

Stroški v Ukrajini potekajoče posredniške vojne ZDA proti Rusiji in Kitajski so se izkazali za previsoke tudi za nekoč močno nemško gospodarstvo (zahvaljujoč tudi poceni ruskem plinu in drugim energentom), še posebej v času pomanjkanja naravnih virov in izvoza.

Nemčija se sooča z rastočo inflacijo, njen trgovinski presežek najedajo naraščajoči stroški energije, ki uničujejo proizvodnjo, in kar je še huje, je, da vse to direktno koristi - ZDA.

Ta streznitev glede dejanskega stanja je sprožila skopo kritiko s strani francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se mu je prvemu začelo svitati, da ZDA izkoriščajo ukrajinski konflikt za eksploatacijo Evrope.

Podobno prebujanje nekaterih evropskih politikov je spodbudilo Nemčijo, da poskusi zaščititi svoje zunanjepolitične možnosti.

In si drzne potrditi svojo »strateško avtonomijo« in neodvisnost od politik, ki jih narekujejo ZDA.

ZDA so vložile veliko truda v sabotiranje odnosov med Kitajsko in EU, zaradi česar se zdi še bolj pogumna Scholzova poteza, da prav zdaj odpotuje v Peking.

Čeprav uživa podporo Francije, ki je na zunanjepolitičnem področju običajno poenotena z Nemčijo, je pred Berlinom boj za pridobitev celotne Evropske unije v času, ko so si ZDA že priskrbele železen nadzor nad številnimi državami EU, z izjemo Madžarske.

Razpoke znotraj EU Beli hiši omogočajo, da uporablja majhne evropske države iz t. i. koalicije voljnih, kot je denimo Litva (v preteklosti, v času vlad Janeza Janše je bila to tudi Slovenija), za zabijanje klinov v odnose med Kitajsko in EU, kar onemogoča, da bi EU skupno sodelovala s Kitajsko na pozitiven način.

ZDA v resnici želijo, da EU vodi njihovo ekonomsko vojno s Kitajsko - v škodo evropskih držav.

Pod črto – vsaj eno sporočilo Scholzove poti v Peking je kristalno jasno: evropske države bi morale biti sposobne izbrati svojo pot, saj ZDA nimajo pravice zahtevati njihovega absolutnega udinjanja in poslušnosti glede ameriških zunanjepolitičnih ciljev.

Blaginja Nemčije po letu 1945 je bila zgrajena na tem, da je velika sila, ki si prizadeva za odprtost in stabilne vezi z drugimi državami, vključno z geopolitičnimi tekmeci.

Vse to je skazila administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki grobo vsiljuje svojo voljo Evropi.

V tej novi hladni vojni, ki jo narekujejo ZDA, ameriška administracija pod taktirko predsednika Bidna ne razume, kot je opozoril analitik Dan Popescu, da današnja Rusija NI Sovjetska zveza, današnja Kitajska NI Maova Kitajska, EU NI balkanizirana Zahodna Evropa, Indija NI Indija Indire Gandhi in tudi Združene države niso ZDA iz petdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja...

Povsem neverodostojna je tudi teza, da gre v teh konfliktih za spopad demokratičnih držav proti avtoritarnim.

Sam visoki predstavnik za skupno evropsko zunanjo politiko Josep Borrell je priznal, da je na strani držav, ki podpirajo politiko EU prav tako veliko avtoritarnih režimov.

Morda je Scholzov enajsturni obisk Pekinga in srečanje s Xi Jinpingom zgodnji kazalec, da Berlin vendarle ni pripravljen biti popolnoma poslušna marioneta Washingtona v vseh pogledih.

Vsaj ne za ceno lastne blaginje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke