Zaposleni v Luki Koper ne podpirajo zakona o drugem tiru

Zaposleni v Luki Koper so za drugi tir, vendar proti zakonu o drugem tiru. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik sveta delavcev Luke Mirko Slosar, je tej odločitvi botrovala izjava ministra Petra Gašperšiča glede možnosti, da bi Madžari v zameno za sodelovanje pri projektu lahko dobili dodatne skladiščne kapacitete.

Zaposleni v Luki Koper so glede referenduma o zakonu o drugem tiru želeli ostati nevtralni, a so po izjavi ministra za infrastrukturo Gašperšiča spremenili stališče, je navedel Slosar. Minister je namreč na ponedeljkovem omizju po njegovih besedah na vprašanje, kaj bodo Madžari dobili v zameno za sodelovanje pri gradnji drugega tira, omenil, da bi lahko dobili dodatne skladiščne kapacitete, da pa se ne bo odpiralo koncesijske pogodbe.

Kot je dodal Slosar, zdaj razume, zakaj Luki Koper ne dovolijo razširitve koncesijskega območja. "Del območja po državnem prostorskem načrtu bi prepustili tujemu vlagatelju, v tem primeru Madžarom, s tem pa bi ali onemogočili prostorsko širjenje Luke Koper, ali pa bi z nekim časovnim zamikom, ko bodo potrebe po širitvi Luke Koper, avtomatsko ta tuji vlagatelj prišel na koncesijsko območje," je povzel skrbi zaposlenih.

Slosar je ob tem spomnil, da so zaposleni v Luki že pred časom zbrali skoraj 30.000 podpisov k peticiji za podporo izgradnje drugega tira, so pa že takrat opozarjali, da pogoj za izgradnjo ne sme biti odpiranje koncesijske pogodbe Luke z državo.

Tudi ostali predstavnik zaposlenih so poudarili, da Luka Koper potrebuje drugi tir, a ne za vsako ceno, pri čemer je zakon v sedanji obliki za pristanišče celo škodljiv.

Marko Marancin je tako izpostavil, da je železniška povezava z zalednimi trgi nujna, saj se že zdaj "utapljajo" med tovornjaki. Teh pride povprečno v pristanišče po 1000 dnevno.

Kontejnerski terminal se je in se bo razvijal, vendar potrebujejo dodatne kapacitete, je potrebo po dodatnem tiru opisal Dejan Dražič. Šaban Omanović je opozoril na korupcijska tveganja, pri tem pa se je vprašal, "kdo na svetu daje v najem tujcem strateško infrastrukturo".

Med drugim je Slosar opozoril tudi na dejstvo, da marsikateri državljan ni dobil vabila državne volilne komisije (DVK) h glasovanju na referendumu. Čeprav so na DVK pojasnili, da vabila niso obvezna za udeležbo na referendumu, pa gre po njegovem za čudno naključje glede na to, da je zavrnitev zakona na referendumu pogojena z doseganjem kvoruma.