Zakaj so recipročne carine ZDA slaba ideja? (VIDEO)

Hej, želite uvesti carine za karkoli, kogar koli, kadarkoli in iz katerega koli razloga?

Imenujte to samo »vzajemne carine.«

Karoline Levitt, tiskovna predstavnica Bele hiše je dejala: "To je zelo preprosta logika, zlato pravilo, ki smo se ga naučili že v šoli - obnašaj se do drugih na enak način, kot želiš, da se oni obnašajo do tebe."

To je ameriško opravičilo za recipročne carine.

Zdi se pošteno, mar ne?

Vse dokler ne začnemo kopati nekoliko globje. (Narator: Patrick Zheng)

Zgodovinsko gledano, mednarodna trgovina ni imela pravil.

Prevladoval je zakon džungle.

»Trgujva!«

»Ne maram vašega blaga!«

»Toda jaz želim vaše!«

Kot vidite, so močnejše države ravnale, kot so želele, medtem ko so šibkejše spravile na kolena.

In tudi med močnejšimi državami je  bila trgovina brutalna vojna za dominacijo.

To je bila realnost v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki so jo zaznamovale trgovinske vojne, ekonomski kaos in globalna depresija.

Potem so države ugotovile: "Morda so pravila dobra ideja."

Leta 1947 so začele s pogajanji in sklenile Splošen sporazum o trgovini in carinah, ali z drugimi besedami - GATT.

Čez čas se je spremenila v Svetovno trgovinsko organizacijo oziroma WTO, leta 1995.

Desetletja večstranskih pogajanj so svetu končno dala skupna pravila za trgovanje.

Mimogrede, ZDA so bile ključna igralka pri njihovi uveljavitvi. Eno od glavnih načel je bil status države z največjimi ugodnostmi (MFN).

"Ššš, ker sva prijatelja, ti bom dal samo 5 odstotne carine!"

"Žal mi je! MFN pomeni, da boš to ugodnost moral razširiti tudi na vse druge!"

Pod tem sistemom so države v razvoju dobile nekaj fleksibilnosti glede višjih carin njihovemu počasnejšemu zmanjševanju.

Kaj pa razvite države?

Peter Navarro: "...to je globalni sistem, ki nas izkorišča..."

No, v resnici to ni res.

Tudi razvite države so dobile pomembne vzpodbude, kot na primer dostop do na novo nastajajočih trgov, močne nabavne verige, zaščito intelektualne lastnine in priložnosti za investiranje.

"Rad bi svetu kupil Coca-Colo in jo obdržal v družbi!" (Reklama Coca cole iz leta 1971)

Samo poglejte, koliko ameriških podjetij je danes na seznamu Global Fortune 500.

Pod tem sistemom imajo ZDA pravico tudi do zaščite nekaterih industrij.

"Mi imamo 10 odstotne carine na poltovornjake." "Kako pa vi?"

"Naše so pravzaprav 25 odstotne in to že od leta 1964."

Sistem ni popoln, vendar je vse spravil k isti mizi in vzpodbudil kooperativno trgovanje.

In kadar pride do sporov, obstajajo mehanizmi, da se le-ti rešijo.

Preklop ZDA na recipročne carine je enaka poteza, kakor da bi spremenili pravila igre sredi igre.

Ta poteza ogroža desetletja dela na izgradnji stabilnega, na pravilih utemeljenega globalnega trgovskega sistema.

In nenadoma "poštenost" ni več nekaj, s čemer se vsi strinjajo, pač pa je po novem vse tisto, kar ZDA mislijo, da je.

"Dajte no, vaš davek na dodano vrednost je popolnoma neustrezen!«

»Toda to je isti sistem, ki ga uporablja 170 držav in ni diskriminatoren!«

"Kaj me briga!"

"Mimogrede, ni mi všeč tvoj parfum. Zato bom dvignil carine."

"Le kakšno zvezo ima to vprašanje s trgovino?"

Kot je poudaril članek v Financial Timesu, si ZDA dobesedno izmišljujejo novo orodje, "da bi vsilile katerekoli carine si zaželijo, zaradi kateregakoli razloga, ki si ga lahko izmislijo na podlagi izjemno fleksibilnega, legalnega temelja."

Torej, ali gremo v smer globalnega sistema "oko za oko, zob za zob", ki bo veljal za vse?

To je povsem mogoče in cena za to bi lahko bila enormna.