Zakaj mora Cerar javnemu sektorju reči ne

Zahteve za zvišanje plač v javnem sektorju so dosegle že 990 milijonov evrov na leto. V mandatu ene vlade, ki traja štiri leta, to pomeni skoraj štiri milijarde evrov več proračunskih izdatkov. Ta vsota se lahko primerja s stroškom sanacije slovenskih bank in celo z gradnjo zajetnega dela avtocestnega križa, v Financah piše Rok Pikon.

Zelo neodgovorno od premierja Mira Cerarja bi bilo, da bi te zahteve sprejel. S posledicami, ki bi jih takšna rast plač prinesla, pa bi se morala ukvarjati naslednja vlada. Prihodnja vlada bi tako celo dodatno morala obremeniti davkoplačevalce, ki so že tako zelo obremenjeni.

Po podatkih gospodarske zbornice pa se je masa plač v zadnjih desetih letih v javnem sektorju povečala za 39 odstotkov oziroma dvakrat toliko kot v gospodarstvu. Povprečna plača v javnem sektorju je za 400 evrov višja kot v zasebnem sektorju. V javnem sektorju se torej živi bolje kot v zasebnem. Nobenega razloga ni, da bi to razliko še povečevali.

Cerar je v svojem mandatu za javni sektor naredil veliko več dobrega kot za zasebni. Zaposlenim v zasebnem sektorju pa je dal zelo malo razlogov za to, da bi na letošnjih volitvah volili njegovo stranko. Le upamo lahko, da bo ob koncu mandata vseeno spoznal svojo odgovornost do države in v pogajanjih nastopil čim bolj trdno, sklene komentator.