Za Luko Koper predlagani zakon o drugem tiru nesprejemljiv

Predlagani zakon o drugem tiru železniške proge Divača-Koper je za Luko Koper nesprejemljiv, tako s finančnega vidika kot v razmerju do koncesijske pogodbe, ki jo je družba z državo sklenila leta 2008. Predlog ne uresničuje enega od osnovnih ciljev, torej ohranjanje in izboljšanje konkurenčnega položaja koprskega pristanišča, so poudarili.

"Sprejetje zakona bi za Luko Koper pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča (infrastrukturo, mehanizacijo in opremo) skladno s potrebami in sprejeto strategijo oz. da bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti glede na svoje tekmece v severnem Jadranu in širše. To pa ne bi vplivalo le na položaj pristaniškega operaterja Luka Koper, ampak tudi na vse gospodarske družbe in druge subjekte, ki imajo svojo dejavnost vezano na koprsko pristanišče (agenti, špediterji, kontrolne hiše in ostali)," so poudarili v sporočilu, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Če bi se zaviralo razvoj pristanišča, se po oceni Luke Koper postavlja pod vprašaj smiselnost izgradnje dodatne železniške infrastrukture, saj naj bi pristanišče s svojim razvojem in rastjo ustvarjalo glavne dodatne količine za nove železniške zmogljivosti.

Predlog zakona, ki je sicer do srede v javni obravnavi, namreč med viri za odplačevanje posojil med drugim predvideva takso na pretovor v Luki Koper. Kot so pojasnili v Luki Koper, bi seštevek predvidene takse po blagovnih skupinah na podlagi podatkov o pretovoru za lani znašal skupaj 17,9 milijona evrov.

"Glede na lansko poslovanje bi takšna obremenitev pomenila zmanjšanje EBITDA marže s 37,3 na 27,9 odstotka ter ROE s 13,8 na devet odstotkov. Za primerjavo: glede na merila, ki jih je Slovenski državni holding postavil Luki Koper za leto 2016 (EBITDA marža 37 odstotkov in ROE 11,5 odstotka), teh v bodoče ne bi mogli izpolnjevati," so izpostavili.

Predlagana dajatev bi pomenila tudi bistvene spremembe v odnosu do kreditodajalcev, do katerih ima Luka Koper pogodbene obveznosti, so ocenili in spomnili, da ima družba več kot 10.000 delničarjev, ki bodo soočeni z nižjo stopnjo donosa in posledično manjšimi dividendami.

Vzdržnost predlaganega zakona je vprašljiva tudi v odnosu do koncesijskega razmerja med Luko Koper in državo, tudi z vidika obveznosti države do koncesionarja.

Ob tem so navedli določilo koncesijske pogodbe, ki govori o tem, da če koncedent (država) s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar (Luka Koper) izvaja svoje pravice in obveznosti po tej pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke, se za te dodatne stroške in odhodke po predhodni odobritvi koncedenta zmanjša koncesijska dajatev v okviru prvega letnega obračuna po nastopu posledic predpisa, posamičnega akta ali drugega ukrepa koncedenta, če koncedent ne zagotovi drugačnega načina pokrivanja teh stroškov.

"Če dodatnih stroškov in odhodkov ni mogoče poravnati iz koncesijske dajatve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora koncedent koncesionarju povrniti vse dejanske stroške, ki jih je s tem utrpel. Ta določba se ne nanaša na uvedbo ali spremembo splošnih javnih dajatev in drugih obveznosti, ki veljajo splošno za vse pravne in fizične osebe," so navedli v Luki.

Nova dajatev bi resno ogrozila izvajanje poslovne strategije družbe in skupine do leta 2030 ter strateškega poslovnega načrta družbe in skupine do leta 2020, ki so ju potrdili najvišji organi družbe v letu 2015 in s katerimi je bila seznanjena tudi skupščina družbe, so še pojasnili v družbi.