Vlada za odprave lanske suše v kmetijstvu namenja sedem milijonov evrov

Lanska suša je v tekoči kmetijski proizvodnji povzročila za 65,29 milijona evrov škode, največ na travinju ter žitih in poljščinah, kaže nova končna ocena neposredne škode, ki jo je danes potrdila vlada. Ta bo za izvedbo programa odprave posledic škode lanske suše v kmetijstvu iz proračunske rezerve v letu 2018 namenila 7,04 milijona evrov.

Od teh sredstev bodo upravičenci prejeli do sedem milijonov evrov državne pomoči, do nekaj manj kot 43.000 evrov pa bo namenjenih stroškom izvedbe programa, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Lanska suša je sicer največjo škodo povzročila obalni, podravski, pomurski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, ljubljanski, koroški in zasavski regiji.

Oškodovanci so v 156 občinah vložili 15.364 vlog za skupaj 141.384 hektarjev kmetijskih površin. Večina prizadetih kmetijskih površin se nanaša na travinje, in sicer 88.757 hektarjev. Sledijo žita in poljščine (48.275 hektarjev), vinogradi (1680 hektarjev), hmelj (1018 hektarjev), zelenjadnice (891 hektarjev) in sadovnjaki (763 hektarjev).

Med žiti in poljščinami je bilo prizadetih 21.287 hektarjev koruze v zrnju, 11.370 hektarjev koruze za silažo, 3986 hektarjev travnodeteljnih mešanic, 2763 hektarjev buč - suho seme, 1685 hektarjev soje, 1620 hektarjev deteljnotravnih mešanic in 1178 hektarjev detelje. Druga žita in poljščine so prizadete v manjšem obsegu, in sicer pod 1000 hektarji.

Najvišja škoda med žiti in poljščinami je ocenjena pri koruzi za zrnje, in sicer 13,26 milijona evrov.

Med zelenjadnicami je bilo prizadetih 295 hektarjev fižola v zrnju, 136 hektarjev poznega belega zelja, 81 hektarjev čebule, 43 hektarjev stročjega fižola, 40 hektarjev radiča, 40 hektarjev solate, 34 hektarjev rdeče pese, 32 hektarjev bučk, 23 hektarjev paprike, 17 hektarjev pora, 15 hektarjev česna, 13 hektarjev korenčka in 13 hektarjev solate endivije. Druge zelenjadnice so bile prizadete v manjšem obsegu, in sicer pod 10 hektarji.

Najvišja škoda med zelenjadnicami je ocenjena pri fižolu za zrnje, 1,05 milijona evrov.

Med sadnimi vrstami je bilo prizadetih 366 hektarjev travniških sadovnjakov, 265 hektarjev oljk, 18 hektarjev jabolk prve kakovosti, 17 hektarjev kakija in 12 hektarjev namiznih breskev. Druge sadne vrste so prizadete v manjšem obsegu, in sicer pod 10 hektarji.

Sadje pri travniških sadovnjakih je bilo najbolj prizadeto tudi po višini škode, ta je namreč ocenjena na nekaj več kot 550.000 evrov.

Med vinogradi pa je bilo rdeče grozdje za predelavo prizadeto na 886 hektarjih, belo grozdje za predelavo pa na 795 hektarjih. Škoda na trti je ocenjena na 2,44 milijona evrov.

Hmelj za predelavo, ki ga je lani prizadela suša, se je razprostiral na 1008 hektarjih, na 10 hektarjih so bili poškodovani tudi novi nasadi hmelja. Ocena škode na hmelju se je ustavila pri 3,94 milijonih evrov.

Med travinjem je prizadetih 56.473 hektarjev tri- in večkosnih trajnih travnikov, 18.669 hektarjev dvokosnih trajnih travnikov, 6884 hektarjev trajnih pašnikov - sveže, 4216 hektarjev pašno-kosnih travnikov, 2370 hektarjev enokosnih trajnih travnikov in 145 hektarjev planinskih pašnikov. Škoda na travinju je ocenjena na 21,43 milijona evrov.