Vlada predvidoma vendarle o množičnem vrednotenju nepremičnin

Vlada bo predvidoma vendarle odločala o novem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin. Predlog zakona je znova med vladnimi gradivi, pretehtali pa naj bi argumenti stroke in občin, da je smiselno sistem prenoviti čim prej, saj ima širše učinke kot le določanje osnove za davek.

Predlog zakona je medresorsko usklajen in je bil maja že v vladni obravnavi, a se koalicijski stranki DeSUS in SD s sprejemom nista strinjali. Menili sta, da naj se ga sprejema skupaj z zakonom o davku na nepremičnine, za katerega pa se je koalicija odločila, da ga v tem mandatu ne bo sprejemala.

V SD so danes za STA povedali, da zadeve zaenkrat ne komentirajo. Predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec pa je za STA povedal, da se bodo v stranki o tem, kako bodo obravnavali zakon, odločili glede na argumentacijo ministrice za finance Mateje Vraničar Erman. Ta jim je pojasnila, je dodal Erjavec, da ta zakon za zdaj ne bo vplival na to, kakšen bo davek na nepremičnine, ter da je le priprava za davek in da je treba z zakonom pohiteti tudi zaradi realizacije ustavne odločbe.

Po zamrznitvi postopkov v vladi so k sprejemu novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin še v tem letu pozvali projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin ter Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje bank Slovenije, ministrstvo za finance navaja v gradivu, objavljenem na spletni strani vlade.

Podporniki sprejema novega zakona poudarjajo pozitivne učinke, ne zgolj v smeri nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, temveč širše, "saj izboljševanje evidenc podatkov o nepremičninah in posledično kakovostnejše izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin pozitivno vplivata na transparentno delovanje trga nepremičnin ter izboljšujejo investicijsko in poslovno okolje, s tem pa tudi konkurenčnost Slovenije".

Novi sistem bo med drugim pomemben za pravno varnost lastnikov nepremičnin. Po predlogu bo namreč nadgradil postopek sodelovanja lastnikov in občin v fazi oblikovanja modelov vrednotenja, lastniki pa bodo lahko vplivali tudi na pripis vrednosti posamezni nepremičnini. Zakon bo namreč omogočal ustrezno znižanje ali zvišanje vrednosti ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin, kot so posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe nepremičnine.

Novi zakon naj bi odpravil neskladnost z ustavo - ustavno sodišče je leta 2013 presodilo, da je sistem množičnega vrednotenja, če se pripisana vrednost uporablja za davčne namene, neskladen z ustavnim načelom zakonitosti, med drugim ker določitev davčne osnove (posplošene tržne vrednosti nepremičnin) ni bila opredeljena v samem zakonu, ampak v podzakonskih aktih, in ker je bila možnost pritožbe zoper to posplošeno tržno vrednost zagotovljena le navidezno.

Ministrstvo navaja, da je odprava neustavnosti poleg poznejše morebitne uporabe sistema za obdavčitev pomembna za uporabo pri določanju pravic iz javnih sredstev. "Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, vezano na davek na nepremičnine, obstaja v primeru vložitve ustavne pobude prejemnikov socialnih transferjev visoko tveganje za morebitne odločitve o neustavni uporabi podatka o posplošeni tržni vrednosti tudi v postopkih odločanja o pravicah iz javnih sredstev iz istih razlogov, zaradi katerih je uporabo tega podatka Ustavno sodišče RS omejilo za potrebe obdavčitve nepremičnin," pravi ministrstvo.

Dodaja, da bi morebitna odločitev o omejitvi uporabe posplošene tržne vrednosti za namene postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev lahko precej povečala število upravičencev do teh sredstev in s tem večje proračunske odhodke, poleg tega bi morali zavezanci dokazovati vrednost svojih nepremičnin na podlagi posamičnih cenitev.

Izstavljajo tudi časovni vidik sprejemanja zakona: nove posplošene vrednosti bi lahko nepremičninam pripisali najprej leto in pol po uveljavitvi novega zakona, in sicer zaradi postopkov v zvezi z določanjem modelov vrednotenja (strokovna razprava, usklajevanje z občinami, javna razgrnitev in obravnava pripomb), šele nato bi se lahko začeli postopki z uveljavljanjem posebnih okoliščin kot ugovorov zoper posplošeno vrednost. Davčna osnova za davek na nepremičnine bi bila torej lahko na voljo šele dve leti po uveljavitvi novega zakona - če bo uveljavljen še letos, bi bilo možno davek na nepremičnine uvesti najprej v letu 2020, če pa se sprejem novega zakona zamakne v leto 2019, pa se lahko davek na nepremičnine uvede šele po letu 2022, navaja ministrstvo.