Višje sodišče pošilja Kolosej kinematografe znova v stečaj

Višje sodišče pošilja družbo Kolosej Kinematografi, za katero so se insolvenčni postopki začeli v začetku leta 2015, znova v stečaj. O usodi družbe je nazadnje odločalo ustavno sodišče, ki je v tem času sicer že večkrat odločeno vprašanje o tem, ali prisilka ali stečaj, vrnilo v ponovno odločanje.

Višje sodišče v Ljubljani je v ponovnem odločanju delno ugodilo pritožbama družb Ledava investicije in KBS banka ter sklenilo, da se prisilna poravnava nad družbo Kolosej Kinematografi ustavi in se nad njo uvede stečajni postopek. Upravitelj v postopku prisilne poravnave Tomaž Čad pa nadaljuje delo kot stečajni upravitelj, izhaja iz današnje objave na Ajpesu.

Okrožno sodišče je tako na Ajpesu že objavilo oklic o ustavitvi prisilke ter začetku stečaja nad družbo Kolosej Kinematografi. Upniki naj svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo do 10. oktobra.

"Dolžnik in upnik Onisac sta si z usklajenim ravnanjem prizadevala doseči potrditev prisilne poravnave v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Njuno ravnanje zato ne more uživati pravnega varstva," je zapisalo višje sodišče in pritrdilo upnikoma, da glasovanje Onisaca za prisilko zaradi zlorabe procesnih pravic ni mogoče upoštevati. Ob neupoštevanju njegovih glasov pa večina, potrebna za sprejetje prisilke, ni bila dosežena.

Družbi Kolosej Kinematografi je stečajni postopek grozil že pred enim letom, a se mu je uspela izogniti, saj je okrožno sodišče ocenilo, da je načrt finančnega prestrukturiranja zanjo uresničljiv. Nato jo je lansko jesen višje sodišče vendarle poslalo v stečajni postopek, a je ustavno sodišče spomladi ugotovilo, da je višje sodišče poseglo v ustavne pravice družb Onisac in Kolosej zabavni centri ter da mora o tem znova odločati.

Kot sedaj med drugim opisuje višje sodišče, je bila v postopku tudi zmeda okoli prijave terjatev, saj so iste prijavile banke, ki so družbi dale posojila, in hkrati družbe, ki so zanje dala poroštva, a banki še niso ničesar plačale. Seznam terjatev se je medtem popravil in nato znova spremenil, pod črto pa so terjatve obeh skupin pravnomočno priznane in bi jih moral dolžnik v primeru potrjene prisiljene poravnave zavezan plačati.

A to je šlo v prid nekaterim pri glasovanju o prisilni poravnavi, saj so imeli vsi ti upniki večji vpliv na končno odločitev oz. večji količnik za glasovanje. Na dilemo, ali bi bilo treba upniku Onisac zaradi koncernske povezanosti z dolžnikom odvzeti glasovalne pravice, višje sodišče tokrat ni odgovorilo, saj da to za njegovo siceršnjo odločitev ni bistveno, je med drugim zapisalo.

Ugotovilo je, da je Sergej Racman, ki prek družb Auctor in Adriatic Invest obvladuje Kolosej Kinematografe, lastniško in interesno povezan z več družbami, ki so kot upnice udeležene v postopku prisilne poravnave, da je nekaterim od njih, kot opisano, uspelo prijaviti terjatve iz naslova zavarovanj terjatev, ki jih še niso plačale, kot navadne ter da je Racman v času glasovanja izvajal kadrovske manevre v družbi Onisac, ki je na koncu glasovala za prisilno poravnavo.

Po navedbah višjega sodišča je treba v postopku med drugim upoštevati tudi eno od dejstev, da je dolžnik navadnim upnikom ponudil le štiriodstotno poplačilo terjatev v sedmih letih od potrditve postopka prisilne poravnave.