REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vesela sedemdeseta? Vlagatelji se pripravljajo na vrnitev stagflacije

Vesela sedemdeseta? Vlagatelji se pripravljajo na vrnitev stagflacijeKljučno vprašanje je, kako dolgo bo nafta ostala okoli 100 dolarjev za sod. Ali celo več? Vir: Posnetek zaslona, X

Vlagatelji zdaj resno razmišljajo o možnosti, da bi vojna na Bližnjem vzhodu lahko povzročila stagflacijski šok, tako kot se je to zgodilo pred 50 leti, ko je motnja v svetovni oskrbi z energijo povzročila skok inflacije in počasno rast.

»Tveganje scenarija iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja se povečuje,« je za Reuters povedal Kaspar Hense, upravitelj portfelja pri RBC BlueBay Asset Management. »Če bo prišlo do še ene dolgotrajne vojne z nadaljnjim znatnim dvigom cen nafte, bo ogrožen status varnega zatočišča državnih obveznic in z njim vsa sredstva.«

Epicenter strahu pred stagflacijo je skok cen nafte, največje vprašanje za svetovne trge pa je zdaj, kako dolgo bodo te cene ostale visoke.

Surova nafta Brent se je v ponedeljek povzpela nad 100 dolarjev za sod in je bila na poti do največjega dnevnega skoka od krize zaradi pandemije covid-19. Od začetka leta se je zvišala za 70 odstotkov, medtem ko so evropske veleprodajne cene plina na najvišji ravni v več kot treh letih. To je slaba novica za inflacijo.

»Koristno pravilo je, da 5-odstotno zvišanje cen nafte doda približno 0,1 odstotne točke k inflaciji razvitih trgov,« poroča »Capital Economics«.

Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da za vsako trajno zvišanje cen nafte za 10 odstotkov sledi padec svetovne gospodarske proizvodnje za 0,1–0,2 odstotka.

Skok cen nafte je prispeval k recesiji v ZDA v letih 1973, 1980, 1990 in 2008.

To postavlja centralne banke v neroden položaj, saj bi zvišanje obrestnih mer za omejitev inflacije lahko še dodatno spodkopalo gospodarsko rast.

Predsednik čikaških zveznih rezerv Austin Goolsby je za Wall Street Journal povedal, da bi lahko grozilo »stagflacijsko okolje, ki je tako neprijetno kot katero koli drugo«.

Trgi zdaj pričakujejo vsaj eno zvišanje obrestnih mer Evropske centralne banke letos, v primerjavi s 40-odstotno verjetnostjo znižanja pred vojno.

To se odraža tudi na svetovnih trgih obveznic, saj vlagatelji opuščajo sredstva s fiksnim donosom, kjer inflacija zmanjšuje prihodnje donose. Kratkoročne obveznice so najbolj občutljive.

Tisti, ki se sprašujejo, ali bosta tržni in gospodarski šok prisilila ameriškega predsednika Donalda Trumpa k spremembi smeri, morajo imeti v mislih, da bo stagflacijski šok vojne verjetno manj prizadel ZDA kot Evropo ali Azijo.

»ZDA so skupaj s preostalo Ameriko samozadostne pri številnih surovinah in blagu, ki so neposredno ali posredno zdaj nedostopne prek Hormuške ožine,« je dejal Michael Evry, višji globalni strateg pri Rabobank.

Poleg nafte izpostavlja gnojila in helij, ki sta pomembna za proizvodnjo polprevodnikov.

Zato ni presenetljivo, da so se ameriški trgi v relativnem smislu bolje obnesli v primerjavi z Evropo in Azijo.

Vendar pa ZDA nikakor niso imune na stagflacijo in so bile videti nekoliko ranljive že pred skokom cen energije. Gospodarstvo je februarja nepričakovano izgubilo delovna mesta, podatki ta teden pa naj bi pokazali nekoliko višjo rast ameriške inflacije.

Vlagatelji ne marajo stagflacije, ker škoduje delnicam, obveznicam – ki niso povezane z inflacijo – in morda celo zlatu, saj nima donosa.

Plemenita kovina je prejšnji teden padla za dva odstotka in v ponedeljek ponovno padla, čeprav so analitiki dejali, da je to bilo delno zaradi prodaje za izravnavo izgub drugje.

Edino varno zatočišče, ki se je od začetka vojne resnično obneslo, je dolar, ki je pridobil v primerjavi s skoraj vsemi drugimi valutami razvitega trga.

»ZDA so glavna proizvajalka nafte in lahko prenesejo naftni šok – čeprav bodo imeli politične posledice,« je dejal Keith Jukes, vodja devizne strategije pri Societe Generale. »Enako preprosto ne velja za Evropo in še posebej ne za Veliko Britanijo.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke