V Solčavi zaživel projektni konzorcij gozdno lesne verige

Več kot 20 zainteresiranih institucij in podjetij je te dni v Solčavi podpisalo pismo o nameri za vzpostavitev lokalne gozdno lesne verige gorskega lesa. Namen tega projekta je integracija gozdno lesne verige za gorski les od drevesa do vrhunskega končnega izdelka, katerega primerjalne prednosti so znanstveno utemeljene in tržno priznane.

Projekt bo zasnoval model na ravni države, pilotno pa ga bodo testirali na primeru solčavskega lesa s podjetji iz Zgornje Savinjske doline, so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Glede konkretnih nalog in obveznosti se bodo partnerji dogovarjali sproti v okviru vsake posamezne projektne prijave ali druge aktivnosti konzorcija.

Podpisniki omenjenega pisma ugotavljajo, da obstaja v Sloveniji velik neizkoriščen potencial t.i. gorskega lesa, ki ga zaznamujejo posebne tehnološke in estetske lastnosti ter ima pozitivne vplive na zdravje in dobro počutje.

"Potrebno je večje sodelovanje med posameznimi členi gozdno lesne verige, kot tudi prispevek znanosti, če naj se ta potencial izkoristi. Obstaja večletna pobuda za vzpostavitev kratke lokalne gozdno lesne verige na Solčavskem. Povpraševanje po lokalnih, trajnih izdelkih višje kakovosti v javnosti narašča, kar je povezano z vse večjim zavedanjem o vplivu potrošnje na okolje," navajajo podpisniki.

Postregli so tudi s podatkom, da se v Sloveniji od 1,1 milijona hektarjev kar 316.433 hektarjev gozdov nahaja na območjih nad 800 metri nadmorske višine. Les v tem območju raste v ostrejših klimatskih razmerah, navadno na strmejših legah, zato je trajnejši, gostejši, z enakomernim letnim prirastkom in ima zaradi večje pristnosti ekstraktivov izrazitejši vonj.

Člani projektnega konzorcija zato menijo, da je slovenski gorski les priložnost za dodajanje vrednosti lesu ter vsem storitvam in izdelkom v lesno-predelovalni verigi. Poudarili so tudi, da se bodo pri zasnovi in izvedbi pilotnega projekta na Solčavskem zavzemali, da se bo kakovosten gorski les prednostno predelal v Sloveniji, v visoko cenjene izdelke, ki jim bodo z vrhunskim oblikovanjem še povečali dodano vrednost.

Po navedbah članov konzorcija dodana vrednost v gozdno lesni verigi pada navzdol, namesto da bi rasla. Dodana vrednost na zaposlenega v gozdarstvu je namreč leta 2015 znašala 37.221 evrov, v dejavnosti obdelave in predelave lesa 34.804 evrov, v dejavnosti proizvodnje pohištva pa le še 25.514 evrov.

Projektni konzorcij namerava v naslednjih štirih letih razviti certifikacijski sistem za slovenski gorski les, znanstveno dokazati že ugotovljene prednosti in pozitivne učinke gorskega lesa, ozavestiti slovensko okolje, EU in širše svet o večvrednosti gorskega lesa in z mladimi kreativci oblikovati tržno zanimive izdelke z visoko dodano vrednostjo.