V projekt Emonika vstopila družba Prime Kapital z južnoafriškim ozadjem

V projekt izgradnje poslovno-trgovskega središča Emonika, sočasno s katerim bi lahko Ljubljana dobila tudi prenovljeno železniško in novo avtobusno postajo, je vstopila družba Prime Kapital iz Bukarešte, za katero stojita ustanovitelja južnoafriškega sklada NEPI. V Prime Kapitalu ciljajo na začetek gradnje pred koncem leta.

Družbo za razvoj in financiranje nepremičninskih projektov Prime Kapital s sedežem v romunski prestolnici sta marca lani ustanovila Martin Slabbert in Viktor Semionov, ustanovitelja južnoafriškega nepremičninskega sklada New Europe Property Investments (NEPI), katerega delnice kotirajo v Johannesburgu in Bukarešti. Tako Prime Kapital kot NEPI sta usmerjena v razvoj in financiranje velikih poslovno-trgovskih nepremičninskih projektov v srednji in vzhodni Evropi.

Iz Prime Kapitala so v četrtek zvečer sporočili, da so podpisali dogovor o nakupu projekta Emonika, ki ga je pred leti v javno-zasebnem partnerstvu neuspešno poskušala uresničiti madžarsko-kanadska družba Trigranit. Vrednosti posla niso razkrili.

Novi nosilci projekta napovedujejo, da bo imelo poslovno-trgovsko središče na zazidalnem območju okoli ljubljanske železniške postaje 59.000 kvadratnih metrov trgovskih površin in 21.500 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.

Gradnja tega komercialnega projekta bo predvidoma potekala v sklopu širšega projekta obnove infrastrukture na tem območju, ki vključuje tudi prenovo železniške in izgradnjo nove avtobusne postaje ter obnovo druge komunalne infrastrukture.

V Prime Kapitalu - pod sporočilo za javnost se je poleg Slabberta podpisal tudi Csaba Toth, ki je projekt Emonike vodil že v času prizadevanj Trigranita - so poudarili, da so si projekt zagotovili s podporo Mestne občine Ljubljana in Slovenskih železnic (SŽ), ki sta bila ob Trigranitu ključna partnerja neuspelega poskusa javno-zasebnega partnerstva. Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer že na sredini novinarski konferenci oznanil prihod južnoafriških investitorjev.

Prime Kapital cilja na začetek gradnje pred koncem leta, ponudbe za najem prostorov v novem poslovno-trgovskem središču pa naj bi začeli sprejemati že v prvem letošnjem četrtletju. Novi investitorji v trgovski ponudbi obljubljajo kakovostne mednarodne in domače znamke, poleg tega pa tudi restavracije in razvedrilne vsebine, kot je multipleks kinodvoran. Obljubljajo posel za domače gradbince in druge koristi za lokalno gospodarstvo.

Previden izgled dokončanega projekta Emonika

Trigranit je leta 2007 projekt Emonika zastavil zelo ambiciozno. V okviru javno-zasebnega partnerstva naj bi poleg nove železniške in avtobusne postaje izgradili še nakupovalni in zabaviščni center in stanovanjsko ter poslovno stolpnico.

Po prvih načrtih naj bi bil javni del - Trigranit bi moral skladno s pogodbo zgraditi novo železniško in avtobusno postajo ter ju brezplačno prenesti na SŽ. - zaključen že spomladi 2011, nato se je rok prestavil na konec leta 2012, nato na konec leta 2014. Za projekt v vrednosti 320 milijonov evrov so zaprosili za državno pomoč, ki pa je v želeni višini niso dobili. Zato so umaknili tudi vlogo za gradbeno dovoljenje, pri pridobivanju katerega so se sicer dogajali številni zapleti zaradi investicijskih pogojev in zahtev glede idejne zasnove.

Omenjeni Toth je bil ob propadu projekta v javnih nastopih zelo kritičen do lokalnih in državnih oblasti. Med največjimi težavami je v takratnem pogovoru za STA naštel birokracijo, pomanjkanje poštenosti, predanosti in konkretnih ukrepov s strani države, nerazumne pogoje zazidalnega načrta in neprofesionalno usklajevanje v javnih postopkih.

V Prime Kapitalu so tokrat navedli, da je projekt propadel zaradi prihoda svetovne finančne in gospodarske krize ter težav s financiranjem.

Trigranit je sicer pred dvema letoma na dunajsko arbitražno sodišče vložil zahtevo za razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Od pogodbe je odstopil, prav tako Slovenske železnice, ki so proti Trigranitu vložile odškodninski zahtevek v višini 72 milijonov evrov. Arbitražno sodišče je zavrnilo Trigranitove in hkrati odločilo v prid železnic, a železnice denarja niso dobile, zato so začeli iskati druge rešitve.

Kot je lani junija za Finance povedal prvi mož železnic Dušan Mes, bo po novem investitor zasebni del s komercialnimi vsebinami gradil ob Vilharjevi in Masarykovi cesti. Investitor v železniško in avtobusno postajo pa so po Mesovih besedah lahko tudi SŽ, če jim bo uspelo v zameno za dodelitev stavbne pravice dobiti sredstva za gradnjo postaje.

Projekt avtobusne in železniške postaje je sicer glede na prvotne Trigranitove načrte v vrednosti okoli 70 milijonov evrov zdaj pošteno okleščen. Vrednost projekta naj bi po novem dosegla največ 20 milijonov evrov.