Usoda Agrokorja negotova

Pred 10. aprilom, ko bo minilo prvo leto od uvedbe izredne uprave v hrvaškem koncernu Agrokor, se pogajanja z upniki o načrtu poravnave zaostrujejo. Na nasprotnih bregovih so dobavitelji, ki zahtevajo izplačilo čim več terjatev v gotovini, ter finančni upniki, ki načrtujejo pridobiti čim večje lastniške deleže v zamajanem koncernu.

Hrvaški sabor je 6. aprila lani sprejel zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško, s katerim so nameravali predvsem preprečiti krizo hrvaškega gospodarskega in socialnega sistema, ki bi jo povzročil morebiten propad Agrokorja. Z 10. aprilom 2017 so uvedli izredno upravo na čelu z vladnim izrednim pooblaščencem Antejem Ramljakom, ki je februarja letos zaradi suma navzkrižja interesov moral svoj položaj prepustiti Fabrisu Perušku in njegovi namestnici Ireni Weber.

Peruško je tako v končnici mandata izredne uprave prevzel nalogo doseči poravnavo s finančnimi upniki in dobavitelji o finančni likvidnosti, ki bo zagotovila nadaljevanje poslovanja in prestrukturiranje največjega hrvaškega poslovnega sistema. Izredna uprava je lani načrtovala, da bo dogovor dosegla v 12 mesecih od prevzema vodenja koncerna, a je bilo že pred Peruškovim prihodom jasno, da bo treba ta rok podaljšati za dodatne tri mesece, kar je tudi skrajni čas, ki ga predvideva lex Agrokor. Pristojno sodišče je v petek rok nato res podaljšalo do 10. julija.

Do takrat bo tudi veljala prepoved sprožitve in vodenja pravosodnih in upravnih postopkov proti Agrokorju in njegovim 24 podjetjem na Hrvaškem, ki je omogočala deblokado računov koncerna in njegovih podjetjih.

A tudi brez novih obremenitev poslovanja se zapleta pri različnih interesih približno 5700 upnikov. Finančni upniki nasprotujejo dodatnim izplačilom dobaviteljem, ker bodo dobili manjše deleže v koncernu, dobaviteljem pa ne ustreza, da bi svoje dolgove prevzeli v lastniških deležih, ker bi to pomenilo drobtinice. Vsi dobavitelji terjajo še 340 milijonov evrov, samo Sberbank kot največja upnica pa trikrat več.

Peruško se je prejšnji mesec s Sberbank uspel dogovoriti, da bo v več državah ustavila vse tožbe proti koncernu, če bo Agrokorjeva izredna uprava priznala vse terjatve ruske banke. S tem je Peruško poskusil zagotoviti podporo upnikov za poravnavo, saj za potrditev pogodbe potrebuje dve tretjini glasov upnikov glede na njihov delež vseh terjatev. Je pa tako tudi zvišal priznani dolg Agrokorja na približno šest milijard evrov.

Upniki so v tako hudem boju za svoje interese, da je prejšnjo sredo morala posredovati tudi podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić, ki naj bi pomirila strasti na srečanju z dobavitelji in največjimi finančnimi upniki.

O vsebini pogajanj ni bilo uradnih informacij. Hrvaški mediji ugibajo, da je Dalićeva omilila stališča Sberbank v prid dobaviteljem ter da je prišlo do dogovora o mejnem dolgu, ki je ena ključnih zahtev dobaviteljev trgovske verige Konzum, da bi dosegli terjatev 85 odstotkov mejnega dolga, kot je to uspelo dobaviteljem proizvodnih podjetij iz sestave Agrokorja. Gre za dolgove za blago, ki je bilo dobavljeno Agrokorju pred uvedbo izredne uprave, plačilo pa je bilo načrtovano po 10. aprilu lani.

Zdi se, da hrvaška vlada podpira dobavitelje, da bi ohranila hrbtenico hrvaškega gospodarstva, a to počne v rokavicah, da ne bi razjezila bodočih lastnikov iz vrst finančnih upnikov.

Dobavitelji so do pogajanj o poravnavi uspeli izterjati nekaj več kot 490 milijonov evrov dolgov, nekaj več kot 300 milijonov je odpadlo na mejne dolgove. Preostala višina mejnega dolga je približno 150 milijonov evrov, z izplačilom 80 milijonov evrov iz tega zneska bi dobavitelji Konzuma zadovoljili svoje začetne apetite, ko gre za mejni dolg.

Izredna uprava je poplačala tudi 188 milijonov evrov starih dolgov, kar je približno polovica terjatev, ki so nastale pred 10. aprilom lani. Zaenkrat so brez kune v žepu delničarji, ki bodo verjetno tudi največji poraženci krize v Agrokorju. Na čim večji delež v prihodnji lastniški strukturi koncerna računajo upniki regresnega dolga, ki temelji na menicah, lastniki obveznic in banke.

Načrt predloga poravnave naj bi objavili v torek, ko bo poteklo leto dni od uvedbe izredne uprave. Peruško in Weberjeva naj bi 18. aprila nato predstavila potek poravnave in prestrukturiranja koncerna saborskem odboru za gospodarstvo.

Prejšnja izredna uprava je lani predstavila načrt prestrukturiranja koncerna, ki predvideva ustanovitev novega holdinga, na katerega bodo prenesli premoženje vseh zdravih podjetij iz koncerna. Kaj se bo znotraj holdinga zgodilo s slovenskim Mercatorjem, za zdaj še ni znano. V lastniški strukturi z 18,5-odstotnim deležem je tudi Sberbank.

Aktivnosti za stabilizacijo poslovanja potekajo, a je obdobje zahtevno, ker nujno potrebuje finančno prestrukturiranje, revidiranje poslovnega model in zajetna vlaganja v logistiko.

Hrvaška vlada je prejšnji četrtek objavila, da je Agrokor pred prihodom izredne uprave zaposloval 52.500 delavcev v regiji, doslej pa se je število zaposlenih znižalo za 2200. V koncernu so pojasnili, da kljub zapiranju več Konzumovih trgovin ni bilo množičnega odpuščanj delavcev, temveč je šlo za običajno fluktuacijo delovne sile in upokojitve.

Desnosredinska hrvaška vlada je z zakonom o izredni upravi in imenovanjem izredne uprave prevzela odgovornost za reševanje krize v Agrokorju. Vlada premierja Andreja Plenkovića je preživela že nekaj opozicijskih poskusov interpelacije proti njenim ministrom, na dnevnem redu sabora pa bo kmalu predlog za odpoklic Dalićeve, ki ji opozicija očita politično odgovornost za okoliščine, ki so pripeljale do Ramljakovega odstopa.

April bo morda ključen tudi za usodo dolgoletnega predsednika uprave Agrokorja, Ivico Todorića, ki v Londonu te dni čaka na obravnavo britanskega sodišča o izročitvi Hrvaški. Todorića in 14 njegovih bivših sodelavcev v Zagrebu sumijo finančnih malverzacij, ki naj bi Agrokor pripeljale na rob propada.