Turizem na kmetijah v porastu

Turizem na kmetijah, ki predstavlja dopolnilno dejavnost, je v zadnjem času v porastu. Slovenija je za tovrstne turiste zelo privlačna, kmetom pomeni pomemben del prihodkov, država pa ga spodbuja zaradi trajnostno pridelane hrane in lokalne samooskrbe. Nova strategija predvideva še večjo povezanost turizma s kmetijstvom.

Po Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki je v pripravi in v kateri je vidna povezava turizma s kmetijstvom, je trajnostno načrtovanje in upravljanje postalo glavni cilj in standard turistične dejavnosti.

O tem, kako živijo turistične kmetije, so razpravljali tudi na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni in ugotovili, da je ta ponudba za turiste zelo zanimiva, da je pri tem zelo pomemben vtis o zeleni deželi in da iščejo tradicionalna znanja. Po besedah Renate Kosi iz Združenja turističnih kmetij Slovenije pa so glavni aduti na teh kmetijah domača hrana, lokalne jedi, osebni stik, odlično mesto kmetije in kakovost nastanitve. Mnogi cenijo tudi to, da lahko na kmetiji pomagajo in zlasti otroci v takih primerih odkrivajo povsem nov svet, tudi - kot je slikovito ponazoril Venčeslav Tušar iz Zakojce - kakšne barve so v resnici krave.

Tudi na njihovi turistični kmetiji gostje z veseljem priskočijo na pomoč, molzejo krave, meljejo žito, pečejo pecivo, uživajo s konji in pečejo na odprtem ognju, pomemben delež pri obisku gostov z vseh koncev sveta pa ima po Tušarjevih besedah tudi spletna ponudba.

Po ugotovitvah direktorja predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju Jana Ciglenečkega turiste pritegnejo neokrnjena narava, prijaznost, znanje tujih jezikov in varnost. V tej panogi po njegovih besedah med Slovenijo in Avstrijo ni velikih razlik, se pa pozna, da imajo v sosednji državi regije, ki dodatno spodbujajo dejavnost. To poskuša Slovenija nadomestiti tako, da namesto razpršene ponudbe turistom ponuja makroregije, na primer panonsko regijo.

Direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tadeja Kvas Majer je poudarila, da Slovenija s svojo kmetijsko politiko spodbuja trajnostno pridelavo hrane in lokalno samooskrbo, na turističnih kmetijah pa turisti iščejo doma pridelano hrano, njen pristen okus, prijetno postrežbo, prijazne gostitelje in neokrnjeno naravo.

V prejšnji finančni perspektivi je bilo mogoče za nastanitvene zmogljivosti dobiti nepovratna sredstva, zdaj pa le še jamstvo za ugodnejša posojila za dejavnost, ker nekateri zgrajenih prostorov niso dolgoročno namenili turizmu.

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora imeti kmetija vsaj hektar primerljivih kmetijskih površin in zagotavljati vsaj polovico surovin iz domače pridelave, največ četrtino surovin lahko dokupi na drugih kmetijah, do četrtine surovin pa lahko kupi v prosti prodaji. Če je kmetija na območju z omejenimi dejavniki, mora imeti lastnih surovin najmanj 40 odstotkov, do 35 odstotkov jih lahko dokupi z drugih kmetij, do četrtine pa v prosti prodaji. Poreklo surovin mora biti označeno, saj se določbe kontrolirajo in so tako blagovna znamka teh kmetij.

Kot je še povedala Kvas Majerjeva, zaradi zavajanja kupcev pri deležu surovin samostojni podjetnik ali gospodarska družba v imenu ne sme imeti več naziva turistična kmetija, ker to potem ni dopolnilna dejavnost.

Spomladi letos so se z dopolnilno dejavnostjo ukvarjali na 4200 slovenskih kmetijah, skupno pa na teh kmetijah z več kot 16.000 dopolnilnimi dejavnostmi. 948 dejavnosti je bilo registriranih kot turizem na kmetiji, od tega je bilo 395 turističnih kmetij z nastanitvenimi zmogljivostmi, 446 izletniških kletij, 81 vinotočev in 26 "osmic".