Okoljski trendi: Trajnost in gospodarstvo  - z roko v roki

Okoljski trendi v gospodarstvu se pod vplivom politike konstantno spreminjajo. Da bi se seznanili s ključnimi med njimi in dobili vpogled v novosti v gospodarstvu, se je na 23. Okoljskem dnevu gospodarstva, ki je v torek, 4. junija potekal na Bledu zbralo več kot 200 udeležencev.

Na dogodku so predavatelji izpostavili pomen trajnostnega razvoja, kjer je okolje osrednjega pomena. A brez sodelovanja gospodarstva, stroke, politike in razvoja tehnologij, ki bodo razogljičile industrijo, bo doseganje trajnostnega preboja naporno in dolgotrajno. Sporočilo srečanja torej pravi – sodelujmo in poslujmo trajnostno.

Da je trajnostno poslovanje nuja za vsa podjetja in organizacije in ne le izbira, je v uvodnem nagovoru poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. Opozorila je, da je okoljska zakonodaja na ravni EU izjemno obsežna in zahtevna, kar dodatno poudarja zeleni prehod in okoljsko trajnostnost.

V uvodnem delu je ARSO predstavil podatke o stanju zraka, kjer največjo težavo v Sloveniji predstavlja prekomerna onesnaženost zunanjega zraka z ozonom in pa povečana onesnaženost  z delci v kurilnih sezonah.

23._okoljski_dan_gospodarstva_publikacija._foto_tadej_kreft.jpg

Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS, je na dogodku predstavila tudi najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah, ki skladno s cilji zelenega dogovora na ravni EU zahtevajo temeljito preobrazbo industrije do leta 2050.

Izpostavila je, da je cilj sprememb čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.

A kljub ambicioznim ciljem se zastavlja vprašanje: »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem?« poudarja Božič Cerar.

Ana Stanič iz E&ALaw je predstavila evropske vidike novele ZVO-2A, kjer je opozorila na neskladja z evropsko zakonodajo, predvsem glede sosežigalnic.

Stanič je poudarila, da so pravila glede industrijskih emisij urejena na ravni EU, ki jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo.

okrogla_miza_na_23._okoljskem_dnevu_gospodarstva._foto_tadej_kreft.jpg

BAT zaključki so tako avtomatično del slovenskega prava in jih države ne morejo spreminjati ali jih uveljavljati za industrijo, za katero ta ne veljajo.

Kot pravi še ni povsem jasno, kakšne bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti na evropski ravni.

Na dogodku je nagrado Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 prejela Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško, nagrado za življenjsko delo pa je prejel dr. Marko Homšak iz Taluma, po mnenju katerega je bila trajnost vedno stalnica, a četudi pod različnimi imeni.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo na temo trajnosti, kjer so strokovnjaki različnih področij Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Florian Schmalz (Eurochambres), dr. Marko Homšak (Talum), dr. Andrej Kržan (Kemijski Inštitut) ter Teodor Prosen (Telekom Slovenije) izpostavili potrebo po sistematičnem pristopu k trajnostnim praksam.

V pogovoru so opozorili na izzive, s katerimi se soočajo podjetja pri doseganju trajnostnih ciljev.