Todorićev Agrokor - od prodaje cvetja do prezadolženega velikana

Agrokor hrvaškega tajkuna Ivice Todorića je iz podjetja za prodajo cvetja zrasel v mogočen koncern. Razširil se je tako po dejavnostih kot zemljepisno in postal največja družba na Hrvaškem. Prevzel je tudi slovenski Mercator. Zdaj je zaradi prezadolženosti v hudih težavah. Reševala ga bo država, banke upnice pa zahtevajo Todorićev odhod.

1976

Takrat 25-letni Ivica Todorić na Hrvaškem ustanovi obrt za vzgojo in trgovino s cvetjem, ki predstavlja temelj poznejšega Agrokorja.

1977

Todorić poslovanje razširi na uvoz in izvoz kmetijskih izdelkov. Kmalu posluje po celotni takratni Jugoslaviji in v nekaj letih doseže 40-odstotni delež trgovine s cvetjem v bivši skupni državi.

1989

Agrokor se registrira kot delniška družba v 100-odstotni lasti Ivice Todorića, ki lahko opravlja tudi gradbeniška dela. Kupi tovarno za predelavo soje v Zadru.

1992

Agrokor prevzame večinski lastniški delež v Jamnici ter v Agropreradi iz Ivanić-Grada. Ustanovi podjetje Lovno gospodarstvo Moslavina, ki je koncesionar lovišč v okolici Zagreba.

Todorić dobi od Zagrebačke banke 80 milijonov nemških mark posojila za nakup pšenice, ki pa ga ne potroši namensko. Od Zagrebačke banke isto leto Agrokor dobi šest milijonov nemških mark za nakup koruze in pšenice za državne rezerve, a Todorić pšenico izvozi, devize proda naftni družbi Ina, v državne rezerve pa naknadno in le delno pošlje drugje kupljeno pšenico. Zaradi dogajanja proti Agrokorju in Zagrebački banki vložijo kazensko ovadbo, ki pa je kasneje zavržena.

1993

Agrokor prevzame večinski lastniški delež v zagrebški tovarni Zvijezda in DIP v Turopolju.

1994

Agrokor prevzame večinski lastniški delež v trgovski verigi Konzum ter v podjetjih Ledo, Silos-mlinovi, Bobis in Solana Pag.

1995

Agrokor registrirajo kot koncern. Zgradijo prvi nakupovalni center Super-Konzum.

1998

Nakup podjetja Jaska vino iz Jastrebarskega, v katerem izdelujejo vina znamke Podrum Mladina.

1999

Iz podjetij Silos Mlinovi in SRC Andrijaševci oblikujejo družbo PIK Vinkovci.

Hrvaška država odobri poroštvo za 31 milijonov evrov Agrokorjevih evroobveznic. Na Hrvaškem o Todoriću govorijo kot o "državnem prijatelju številka 1".

2000

Agrokor prevzame podjetje Sarajevski kiseljak ter ustanovi podjetje za izdelavo sladoleda v Čitluku v BiH. Od Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) dobi kredit v višini 170 milijonov evrov.

2002

Nakup osiješkega trgovca Alastor in izgradnja nove tovarne naravne izvirske vode Jana. Agrokor na luksemburški borzi izda za 130 milijonov evroobveznic.

2003

Prevzem 51-odstotnega deleža v distribucijskem centru v Sarajevu ter večinskega deleža v srbski družbi Frikom.

2004

Agrokor prevzame večinske deleže v podjetjih Agrolaguna iz Poreča, osiješki Slobodi in dubrovniškem Medijatorju.

Agrokor postane tudi večinski lastnik madžarske polnilnice vode Fonyodi in tovarne sladoleda Baldauf (danes Ledo kft Madžarska).

Dodatna vlaganja v nove proizvodne in distribucijske kapacitete v industrijo sladoleda v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Čitluku.

Agrokor refinancira dolgove Frikoma s posojilom 13,1 milijona evrov od EBRD ter izda dodatnih 100 milijonov evrov evroobveznic; celotna emisija je uvrščena na zagrebško borzo.

2005

Agrokor postane večinski lastnik podjetij PIK Vrbovec in Belje. Prevzame tudi tovarno Dijamant iz Zrenjanina in IDEA iz Beograda.

Ivica Todorić od Agrokorja za 29,8 milijona evrov kupi Kulmerjev dvorec v naravnem parku Medvednica blizu Zagreba, v katerem danes živi družina Todorić. Zgodovinsko poslopje je bilo zamišljeno kot hotel, a zagrebška mestna uprava spremeni dovoljenje ter Todoriću dovoli stanovanjsko namembnost. Družina Todorič ima sicer v lasti tudi 25-metrsko jahto, helikopter Bell 427 in koncesijo za otok Smokvica pri Šibeniku, kjer počitnikujejo.

2006

Agrokor z EBRD podpiše pogodbo o vložku 110 milijonov evrov v kapital koncerna. EBRD tako postane lastnica nekaj več kot osemodstotnega deleža družbe in s tem drugi največji posamični lastnik Agrokorja. Todorić je sicer po navedbah hrvaških medijev vse do danes lastnik najmanj 90 odstotkov delnic družbe.

Agrokor podpiše tudi pogodbo o dolgoročnem posojilu Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz skupine Svetovne banke.

Sklenjeno je prestrukturiranja in refinanciranje Agrokorjevega dolga s sindiciranim posojilom bank ABN AMRO, Austria Creditanstalt, Privredne banke Zagreb, Raiffeisen Zentralbank in Society Generale Splitske banke.

2007

Prevzem maloprodajne družbe Tisak ter podjetja VF komerc, s katerim Agrokor postane vodilno podjetje v maloprodaji hrane v BiH.

Agrokor najame novih 40 milijonov evrov posojil pri IFC za PIK Vrbovec in Belje ter dolgoročno posojilo pri EBRD in grški banki Alpha v znesku 70 milijonov evrov za razvoj maloprodaje v Srbiji.

2009

V Sloveniji dvigne prah poskus Agrokorja, da bi kupil delnice Mercatorja, a posel propade.

Agrokot sklene pogodbo z EBRD o dolgoročnem posojilu v višini 50 milijonov evrov za širitev maloprodajne mreže v BiH ter najame dodatnih 40 milijonov evrov posojil IFC za proizvodnjo sladoleda, mineralne vode ter sadja in zelenjave v Srbiji.

Agrokor izda 400 milijonov evrov obveznic na evropskem kapitalskem trgu na rok sedmih let.

2010

Prevzem nekaj večinskega deleža v enem največjih kmetijskih proizvajalcev na Hrvaškem Vupik Vukovar za približno štiri milijone evrov.

Agrokor z vodilnimi svetovnimi bankami podpiše pogodbo o 352 milijonih evrov sindiciranega posojila, s katerimi prestrukturira svojo bilanco.

Agrokor je razglašen za najboljšega maloprodajnega trgovca v regiji Adria.

2011

Agrokor odda najvišjo zavezujočo ponudbo za nakup delnic Mercatorja v lasti skupine Pivovarna Laško. Za delnico ponudi 206 evrov in ponudbo pozneje še zviša na 221 evrov, a prodajo prepreči slovenski urad za varstvo konkurence. Tudi v novem poskusu prodaje Agrokor pošlje ponudbo, a jo po hudem nasprotovanju slovenske javnosti in politike umakne.

Agrokor refinancira kratkoročna posojila, dolgoročna posojila predstavljajo 90 odstotkov vseh obveznosti družbe. Dolgovi do dobaviteljev znašajo 9,6 milijarde kun (1,2 milijard evrov).

2012

Agrokor izda za 300 milijonov evroobveznic, nato pa še za 700 milijonov evroobveznic za refinanciranje prispelih obveznosti.

Z odprtjem bioplinskega energetskega objekta se Agrokor razširi na proizvodnjo električne in toplotne energije. Skupna naložba s slovenskim podjetjem GH Holding je vredna okoli 22 milijonov evrov.

2013

Agrokor odda novo ponudbo za nakup 53-odstotnega deleža Mercatorja, a za delnico ponudi le še 110 evrov. Konzorcij prodajalcev z Agrokorjem vseeno podpiše pogodbo o nakupu, po kateri naj bi za delnico plačal 120 evrov.

Agrokor vstopi v strateško partnerstvo z svetovnim turističnim velikanom TUI Travel.

2014

Agrokor prevzame Mercator. Za to največjo transakcijo v zgodovini regije dobi po navedbah medijev z izdajo tveganih Payment in Kind obveznic 485 milijonov evrov. Denar naj bi prispevalo okoli 50 vlagateljev iz Kanade, ZDA, Evrope in Azije, v zameno pa naj bi Todorić zastavil večino Agrokorja.

Mercator je prodan 27. junija. Celotna vrednost prevzema je 544 milijonov evrov, od česar je 324 milijonov evrov namenjenih za pridobitev stoodstotnega lastništva, 200 milijonov evrov za zmanjšanje finančnih obveznosti Mercatorja ter 20 milijonov evrov za operativno financiranje tekočega poslovanja Mercatorja.

Agrokor sklene pogodbo o 600 milijonih evrov sindiciranega posojila z rusko Sberbank. V Agrokorju zanikajo, da bi posojilo namenili za nakup Mercatorja - namenjeno naj bi bilo predvsem refinanciranju dolgov in razvoju.

2015

Objavljene so prve informacije, da ima Agrokor za približno dve milijardi evrov dolgov do dobaviteljev.

2016

Agrokor in belgijska skupina Ardo podpišeta pogodbo o joint venture za podjetje Vinka v Vinkovcih.

2017

Agrokor zaide v hude finančne težave, bonitetne hiše mu znižajo oceno, grozita mu nelikvidnost in stečaj. Obveznosti koncerna so ocenjene na kar 3,4 milijarde evrov, skoraj polovica odpade na ruski banki VTB in Sberbank, ki za rešitev Agrokorja zahtevata odhod Ivice Todorića iz uprave.

Dobavitelji, do katerih ima Agrokor za okoli dve milijardi evrov obveznosti, začnejo vlagati izvršbe, hrvaška vlada pa skuša ogenj pogasiti s sprejetjem posebnega zakona za reševanje sistemsko pomembnih podjetij.

Viri: spletna stran Agrokorja, Wikipedija, index.hr, poslovni.hr, STA