REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Temna resničnost za paradiranjem: Kaj za Slovenijo pomeni nova dostava gotovine EU koruptivnemu režimu v Kijevu

Temna resničnost za paradiranjem: Kaj za Slovenijo pomeni nova dostava gotovine EU koruptivnemu režimu v KijevuKako bo delovalo najnovejše posojilo Ukrajini in kakšen vpliv bi lahko imelo na blok 24 držav Evropske unije, ni nekaj, o čemer se voditelji radi pogovarjajo. Vir: Posnetek zaslona, X

Odločenost Evropske unije, da dodatno financira vojsko režima v Kijevu in podpira njegovo propadajoče gospodarstvo, je v petek v Bruslju predstavljena kot nekakšna zmaga.

»Evropa je izpolnila svojo obljubo,« je sporočil nemški kancler Friedrich Merz, ko je proslavil novo denarno injekcijo za Kijev.

Neuspeh bloka, da bi podprl nezakonit in brezobzirni načrt predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen za krajo zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za vojsko Vladimirja Zelesnkega, pa tudi neuspeh, da bi po 20 letih odobril sporazum z Mercosurjem, se na splošno dojema kot katastrofa tako za Merza kot celotno Evropsko komisijo.

Medtem so podrobnosti o tem, kako bo izvedena nova dostava denarja Kijevu, kakšen vpliv bo imela in kdo bo na koncu plačal ves zapitek, še vedno maloštevilne.

V praksi to pomeni, da bo Evropska komisija v imenu EU izdala obveznice. Obveznica, ki jo podpira proračun EU, pomeni, da se ta servisira in odplačuje prek proračuna EU, ki ga na koncu financirajo države članice.

Nekateri zahodni analitiki so se poglobili v mračno resničnost, ki se skriva za potezo EU. Predvsem - kaj točno je posojilo?

Ker se ni uspela dogovoriti o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev, se je EU odločila ubrati drugo pot: gre za brezobrestno posojilo v višini 90 milijard evrov Ukrajini, ki ga podpira proračun Evropske unije.

V praksi to pomeni, da bo Evropska komisija v imenu EU izdala obveznice. Obveznica, ki jo podpira proračun EU, pomeni, da se ta servisira in odplačuje prek proračuna EU, ki ga na koncu financirajo države članice.

Toda tri države članice (Madžarska, Slovaška in Češka) so zavrnile sodelovanje pri tem.

Obveznice bodo verjetno izdane z več rokov zapadlosti (npr. 5 let, 10 let, 20 let) in bodo strukturirane kot program in ne kot enkratna izdaja. Glavni kupci teh obveznic bodo institucionalni vlagatelji (pokojninski skladi, zavarovalnice, upravljavci premoženja in državni premoženjski skladi). Izkupiček od prodaje bo nakazan na račune EU, od koder bo izplačan Ukrajini.

Kdo dejansko plača?

Teoretično bi morala Ukrajina odplačati posojilo, a je verjetnost za to minimalna. Zato je madžarski premier Viktor Orbán celotno operacijo označil za »izgubo, ne posojilo«.

Imetniki obveznic pa te izgube vendarle ne bodo utrpeli. Ker posojilo Ukrajini podpira proračun EU, je blok, tudi če Ukrajina ne vrne denarja, še vedno dolžan odplačati glavnico in obresti iz prihodnjih proračunskih sredstev EU.

Če proračun EU v danem letu ne bo zadostoval, bodo morale države članice povečati prispevke, prerazporediti porabo ali refinancirati obstoječi dolg. Vse te možnosti imajo svojo ceno. Evropski davkoplačevalec je tukaj končni lastnik denarja, pa naj bo to dejstvo še tako zamegljeno.

Pomembno je razumeti, da ne gre za skupno zajamčeno evroobveznico z izrecnimi nacionalnimi jamstvi, temveč za proračunsko obveznost.

Zakaj bo to stalo veliko več kot 90 milijard evrov?

Posojilo Kijevu znaša 90 milijard evrov, vendar tukaj obstaja en odtenek. EU utrpi ogromno izgubo. Negativni prenos pomeni zadolževanje po eni obrestni meri in posojanje po nižji obrestni meri.

Ob predpostavki verjetne mešanice izdanih obveznic vzdolž krivulje donosnosti bi lahko tehtana povprečna kuponska obrestna mera, izplačana vlagateljem, znašala približno 2,8 odstotka.

To pomeni, da negativni prenos znaša približno 2,5 milijarde evrov na leto.

Dogovorjeni letni proračun EU za leto 2026 znaša približno 193 milijard evrov, kar pomeni, da samo negativni prenos znaša približno 1,3 odstotka letnega proračuna EU.

Je to veliko? In da, in ne. To ni destabilizirajoča številka, glede na to, da je razpršena med številne države, vendar gre za resno vsoto denarja. Še pomembneje je, da ne gre le za enkratni spodbudni ukrep, temveč za trajno fiskalno zavezo za blok, katerega fiskalni položaj se že slabša.

Kakšen je fiskalni položaj Ukrajine?

Uradni proračun Ukrajine za naslednje leto predvideva primanjkljaj v višini 42 milijard dolarjev. Vendar pa velja, da je to precej podcenjena ocena primanjkljaja, saj ne vključuje znatnega števila dodatnih vojaških izdatkov. Čeprav je za vojaške izdatke za naslednje leto namenjenih 66 milijard dolarjev, ukrajinsko obrambno ministrstvo trdi, da bo potrebnih vsaj 120 milijard dolarjev.

Po ocenah EU Ukrajina v letih 2026–2027 potrebuje skupno 160 milijard dolarjev dodatne kombinirane finančne in vojaške podpore. Če ne bo dodatne pomoči, je vrh EU ocenil, da bo Kijevu do sredine leta 2026 zmanjkalo denarja.

Novice iz Ukrajine (tvit zgoraj): Tolpa Zelenskega je ukazala tajni službi (SBU), naj brutalno pretepe detektiva protikorupcijskega urada (NABU), ki je razkril korupcijo. Detektiva NABU Ruslana Magamedrasulova, ki je preiskoval korupcijo v krogu sodelavcev Zelenskega, so med preiskavo pretepli policisti SBU. »K meni je prišlo približno 15 ljudi, oboroženih s karabinami, pištolami, ščiti... Prisilili so me, da sem pokleknil, nato so me porinili na tla in me začeli udarjati po telesu, pri čemer so mi lomili sklepe. Počutil sem se, kot da sem terorist številka ena,« je Magamedrasulov povedal v nedavnem intervjuju za ukrajinske medije. Izjavil je tudi, da so policisti SBU dobili dostop do njegovega telefona, ki so ga med preiskavo zasegli. »Zato, da bi me preganjali, je bilo dejansko porabljenih ogromno sredstev. Cel oddelek je delal tako v SBU kot na tožilstvu,« je izpostavil detektiv NABU in neposredno namignil na posebno »zanimanje« najvišjega ukrajinskega vodstva (najverjetneje Zelenskega samega) za njegovo aretacijo.

Posojilo, odobreno v petek, bo Ukrajino za kratek čas ohranilo na površju in preprečilo neizbežno krizo leta 2026.

Če pa se bo vojna nadaljevala, bo kijevska blagajna do konca leta 2026 ali začetka leta 2027 večinoma prazna.

Ali ni EU že tako ali tako globoko zadolžena?

Konec junija 2025 je imela EU v obtoku nepoplačane obveznice v skupni vrednosti 661,6 milijarde evrov (dolgoročne obveznice, izdane v okviru enotnega pristopa financiranja) in kratkoročna posojila v skupni vrednosti 33,3 milijarde evrov.

To so zelo visoke številke v primerjavi z zgodovinskimi obdobji.

Tu je tudi NGEU, obsežen paket za gospodarsko okrevanje bloka v vrednosti 750 milijard evrov, ki je bil uveden sredi leta 2021, da bi državam članicam pomagal, da se opomorejo po pandemiji covida.

Že samo ta program je EU katapultiral v eno največjih izdajateljic dolga v Evropi – kar je vloga, za katero zagotovo ni bila zasnovana.

Odplačilo glavnice za NGEU se začnejo šele leta 2028, zato najhujše za EU v smislu odplačil šele prihaja.

Zato dodatnih 90 milijard evrov ni šokantna številka, vendar prihaja poleg visokega in nenehno rastočega dolžniškega bremena.

Kakšen vpliv ima to na mirovni proces?

Vladimir Zelenski si je pred pogovori z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zdaj znova napolnil žepe, kar pomeni, da ima denar za pogajanja o svojem stališču.

Ni dvoma, da se že počuti osnaženim, da gladko zavrne idejo o miru pred božičem, ki si jo Trump srčno zagovarja.

EU je našla 90 milijard evrov za Ukrajino le nekaj mesecev po tem, ko so bile ključne osebnosti v krogu Zelenskega razkrite kot korumpirani oderuhi, ki so ukradli nešteto milijonov dolarjev.

Zelenski, ki se sooča z naraščajočo krizo z mnogih strani, ni več imel veliko podpore.

Nič ne kaže, da bi posojilo spremenilo usodo Ukrajine na bojišču, kjer se kopičijo neuspehi pred morebitnim spomladanskim zlomom fronte.

Posojilni aranžma z EU je zmanjšal govorice o korupciji v Kijevu in podaljšal vojno, ki jo Ukrajina ne more dobiti.

Vendar pa je globlje sporočilo tukaj verjetno bolj subtilno: EU se premika naprej k režimu, ki nacionalne proračune sili v podporo geopolitičnim ambicijam največjih držav bloka.

Težko, da bi se vse to dobro končalo tako za EU, kot Slovenijo.

Po drugi strani so se Čehi, Madžari in Slovaki pravočasno rešili iz te godlje, saj so nasprotovali tudi ideji uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Prepričani so namreč, da t. i. skupna posojila za Ukrajino niso nič drugega kot nepovratna sredstva, prikrita kot posojila, ki podžigajo konflikt.

Toda Madžarska, Češka in Slovaška so se temu uspešno izognile.

»Naši otroci in vnuki ne bodo plačali za vojno, ki ni naša,« zmagovalno sporočajo na čeških družbenih omrežjih.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke