Tehnologija blockchain za uresničevanje globalnih razvojnih ciljev

Tehnologija blockchain lahko pripomore k uresničevanju razvojnih ciljev globalne agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, je bilo slišati na srečanju v okviru Združenih narodov (ZN) ta teden v New Yorku. K temu želijo pripomoči tudi slovenska podjetja, ki ponujajo svoje tehnološko podprte trajnostne rešitve.

Razvojna agenda ZN do leta 2030 poudarja vlogo inovacij v podporo trajnostnemu razvoju, na tem področju pa vse večjo težo pridobiva tudi tehnologija veriženja podatkovnih blokov (blockchain). Uporabiti jo je na primer mogoče za zmanjševanje količin odpadne hrane, podporo trajnostni proizvodnji ter trajnostnemu življenjskemu slogu, so v sredo poudarili na srečanju ob robu foruma ZN o uresničevanju razvojnih ciljev agende 2030.

Razprava je tekla predvsem o povezavah med politiko, zasebnim sektorjem, mednarodnimi organizacijami, velikimi skupinami in drugimi deležniki, vpletenimi v razvoj inovativnih rešitev na temelju tehnologije blockchain. Soustanovitelj slovenskega podjetja SunContract Gregor Novak je med drugim predstavil platformo te družbe, ki posameznikom omogoča neposredno medsebojno trgovanje z električno energijo ter podpira razvoj samozadostnih energetskih skupnosti in decentralizirane energetike.

SunContract je svoj prvi projekt trgovanja z elektriko med uporabniki zagnal aprila v Sloveniji. "Vsakdo, ki proizvaja ali potrebuje elektriko, se lahko vključi. Za zdaj to deluje le v Sloveniji, ampak se skušamo razširiti po Evropi in tudi globalno," je povedal Novak.

Podjetje se osredotoča na model za razvite in nerazvite države. Pri razvitih bo njihova energetske tržnica oz. neke vrste digitalna avtocesta povečala vlaganja v obnovljive vire energije, v nerazvitih državah, kjer še ni infrastrukture, pa je možna takojšnja aplikacija in vzpostavitev le-te. "Pri gradnji digitalne avtoceste vidimo v ZN zelo dobrega partnerja," je dodal Novak.

Slovenija ima eno najmočnejših podjetniških skupnosti na področju tehnologije blockhain na svetu. Gre za dobro plačana delovna mesta, ki privabljajo tudi tuje strokovnjake. "Po dolgem času se najboljši kadri spet vračajo v Slovenijo, ker imajo v teh podjetjih priložnost za delo na najboljših tehnoloških projektih z nadpovprečnimi plačami," je bil zadovoljen državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik.

Pri regulacijah je za Novaka in Slapnika pomembno, da se z rešitvami ne hiti, saj se tehnologija bliskovito spreminja. "V Sloveniji so regulatorji temu prisluhnili. Zadeve je potrebno pustiti, da dozorijo," je menil Novak. Omenil je možnost vzpostavitve t.i. tehnoloških peskovnikov. To pomeni, da podjetjem država nekaj časa pusti proste roke pri razvoju in čez nekaj časa preveri, kako bi lahko neko področje regulirala.

Novak in Slapnik sicer oba verjameta, da se bo sodelovanje med vlado in podjetji nadaljevalo tudi v prihodnje, ne glede na to, kdo bo vodil vlado.