Strokovnjaki opozarjajo: Nemčija bo najbolj trpela zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva

Nemčijo naj bi najbolj prizadela svetovna gospodarska upočasnitev, ki jo povzročajo višje obrestne mere in šibkejša svetovna trgovina, je opozorila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Organizacija s sedežem v Parizu je dejala, da bo največje evropsko gospodarstvo verjetno edina država skupine G20 razen Argentine, katere gospodarstvo se bo letos skrčilo zaradi širše mednarodne upočasnitve.

Po močnejšem začetku leta 2023 od pričakovanega, k čemur so pripomogle nižje cene energije in omilitev omejitev zaradi covida na Kitajskem, je OECD dejal, da se je aktivnost v vodilnih državah ob koncu leta upočasnila.

Definiere Diplomatie ... . Hat Frau Baerbock nicht gelernt, sie weiß es hat nicht besser ...

— HeinzKöln (@HeinzKoln) September 18, 2023

Vpliv višjih obrestnih mer na boj proti visoki inflaciji od začetka konflikta v Ukrajini je povečal pritisk na gospodinjstva in podjetja, medtem ko se nemška industrijska proizvodnja spopada s šibkejšim obsegom svetovne trgovine.

Germany faces the only contraction in any G-20 economy aside from Argentina this year, according to the OECD https://t.co/hfEM148Ebh

— Bloomberg Markets (@markets) September 19, 2023

Gospodarska rast na Kitajskem, pomembni nemški trgovinski partnerici, je bila po oceni OECD šibkejša od pričakovanj, gospodarska aktivnost po Evropi pa je bila pod pritiskom trdovratne inflacije in višjih obrestnih mer.

Ob znižanju napovedi rasti analitiki pravijo, da se bo nemško gospodarstvo letos skrčilo za 0,2 odstotka, kar je manj od ocene ničelne rasti iz junija. Nemčija je zabeležila tudi najmočnejši padec med državami Evropske unije, vključenimi v poročilo za leto 2024. Predvideva se 0,9-odstotna rast, kar je znižanje glede na prejšnjo oceno 1,3 odstotka.

Clare Lombardelli, glavna ekonomistka OECD, je dejala, da je šibkejša rast očitna po vsej Evropi, a da bo zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva verjetno najbolj trpela Nemčija.

OECD warns Germany faces severe economic impact in global slowdown https://t.co/UOfmFGg4xm pic.twitter.com/TkOVV9jiWF

— Voice of Europe  (@V_of_Europe) September 19, 2023

»Vidite vpliv inflacije na realne dohodke. To je zaviralo povpraševanje potrošnikov, pa tudi vpliv zaostrovanja monetarne politike. Nemčijo je morda bolj kot druga gospodarstva EU prizadela upočasnitev na Kitajskem. Veliko izvaža na Kitajsko, ampak tudi uvaža iz te države, tako da gre za kombinacijo dejavnikov,« je za britanski Guardian pojasnila Lombardellijeva.

Povedala je, da OECD ne predvideva recesije v nobenem od večjih gospodarstev, čeprav bo gospodarska aktivnost ostala šibka, in opozorila, da obstajajo tveganja, če bo inflacija ostala trdovratno visoka ali se bo dejavnost na Kitajskem še poslabšala.

Gospodinjstva in podjetja so ostala pod pritiskom visokih obrestnih mer. Dodala je, da problem še ni rešen in da je prezgodaj razglašati zmago.

#Globaleconomy #OECD Germany will suffer worst from world economic slowdown, says OECD https://t.co/x17RecZ8Vx

— Bala Danmeri (@cybereverest) September 19, 2023

OECD pričakuje, da bo rast svetovnega gospodarstva letos in naslednje leto ostala pod pričakovano ravnjo, z rastjo v višini 3 odstotkov leta 2023, nato pa se bo leta 2024 upočasnila na 2,7 odstotka. Medtem ko se je inflacija umirila, naj bi bili pritiski v številnih gospodarstvih vztrajni – zadržanje je stroškovno in visoke stopnje dobička podjetij v nekaterih sektorjih.

Organizacija je svojo napoved rasti za Združeno kraljestvo za leto 2023 pustila nespremenjeno pri 0,3 odstotka, kar je tretja najšibkejša v G20, medtem ko je svojo oceno za leto 2024 zmanjšala na 0,8 odstotka z 1 odstotka.

Združeno kraljestvo naj bi imelo najvišjo inflacijo v G20 za Turčijo in Argentino, s povprečno stopnjo leta 2023 v višini 7,2 odstotka.

"What we are worried about is the amount of trade that we're seeing" — OECD Chief Economist Clare Lombardelli on the current trading relationship between China and Western economies https://t.co/yEfO6jKs2c pic.twitter.com/cCUnjexWBv

— Bloomberg TV (@BloombergTV) September 19, 2023

Organ, ki zastopa 38 najbogatejših držav na svetu, je pozval centralne banke, naj obrestne mere ohranijo na »restriktivnem« območju, dokler ne bodo jasni znaki, da osnovni inflacijski pritiski pojenjajo.

Vendar bi to lahko povečalo tveganje šibkejše gospodarske rasti, saj bi spodkopalo zaupanje podjetij in potrošnikov.

Ekonomisti napovedujejo, da se vodilne svetovne centralne banke bližajo koncu svojega najagresivnejšega cikla zviševanja obrestnih mer v zadnjih desetletjih, sredi naraščajoče zaskrbljenosti glede vpliva prejšnjih zvišanj na gospodarsko aktivnost.

Europe is at greater risk than the US from surging oil prices making it harder to escape low growth and high inflation, the OECD’s chief economist Clare Lombardelli says https://t.co/gDQhItOiP2

— Bloomberg Markets (@markets) September 19, 2023

Evropska centralna banka je prejšnji teden zvišala obrestne mere na najvišjo raven od uvedbe evra leta 1999.

Ameriška centralna banka naj bi v sredo pustila stroške zadolževanja nespremenjene, medtem ko bo angleška centralna banka verjetno še zadnjič zvišala obrestne mere v tekočem ciklusu v četrtek, potem ko jih je že 14-krat povečala.

Lombardellijeva je dejala, da se vidi, da imajo ukrepi v denarni politiki učinek, saj zvišanje obrestnih mer zavira povpraševanje, kar je nujno, da se Evropa spopade s tem izzivom inflacije, a to potem povzroči - nižjo gospodarsko rast.