torek, 21. januar 2025 leto 30 / št. 021
Spiegel o »jedilniku groze«: Svetovno gospodarstvo čaka huda streznitev
Ko se je »vroča faza« zadnje velike finančne krize leta 2010 končala, so ekonomisti Banke za mednarodne poravnave (BIS) pripravili preliminarno bilanco stanja, ki se, prevedeno v preprost jezik, glasi nekako takole: prenapihnjen finančni sektor, v kombinaciji s preveč radodarnimi centralnimi bankami je zvabil podjetja in državljane, da so si najemali vedno več posojil. Skratka, da se zadolžujejo.
Ko vseh teh obveznosti ni bilo več mogoče servisirati, se je stolp iz kart podrl.
Nato so priskočile na pomoč države, zato so se tudi države s prej solidnimi javnimi proračuni pretegnile do skrajnih meja svojih zmožnosti, piše za Spiegel Henrik Müller, profesor na tehnični univerzi v Dortmundu in doktor ekonomskih znanosti.
„Was kostet die Welt? 630 Billionen Dollar
— David Tschan (@davidtschan) May 29, 2023
Eine neue Studie rechnet vor, wie viel das Anlagevermögen rund um den Globus wert ist. Binnen zwei Jahrzehnten hat sich die Summe vervierfacht.“
…tic, tac, tic, tac…die Lunte der Finanzbombe brennthttps://t.co/wHzNyGP5ot
Poleti 2010 je povprečni dolg podjetij in posameznikov v bogatih državah znašal 170 odstotkov gospodarske proizvodnje. Državni proračuni so bili skoraj 100-odstotno zadolženi, denarni sistem pa je pravkar šel skozi izkušnjo soočenj s smrtjo. Toliko bolj frustrirajoče je, pravi Miller, da se je od takrat malo kaj spremenilo. Ravno nasprotno. Obveznosti, ne samo države, ampak tudi zasebnih podjetij, so danes še večje kot takrat.
Situacija postane »tesna« in resna. Obrestne mere rastejo. Servisiranje dolga je vse dražje, a zadolževanje je še vedno visoko.
Države, organizirane v OCED (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), potrebujejo 13 bilijonov ameriških dolarjev, od tega 10,6 bilijonov za refinanciranje starih dolgov z novimi, zdaj dražjimi posojili. Bližnja prihodnost je po poročilu videti takole: naraščajoči stroški financiranja z visokimi potrebami po financiranju, povečana geopolitična negotovost in hitro zaostrovanje denarne politike. To je jedilnik groze s finančnega vidika, opozarja profesor.
Več kot desetletje po bilanci BIS se stanje ni bistveno spremenilo. Banke so po zadnji krizi res strožje regulirane, njihove knjige pa so večinoma očiščene slabih posojil. Nekatere države so tudi več let nadzorovale porabo. Toda model rasti, ki ga poganja dolg, se je nadaljeval na svetovni ravni. Rekordno so se zadolžile tudi Kitajska in številne države v razvoju.
Kapitalismus kaputt: Was kostet die Welt? 630 Billionen Dollar https://t.co/CAKWucWg9Y
— manager magazin (@manager_magazin) May 28, 2023
V letih 2010 je svetovno gospodarstvo lahko zapustilo »enoto intenzivne nege«, ker je finančni sektor naletel na izjemno ugodno klimo. Obrestne mere so še naprej padale, centralne banke so pokupile na trilijone dolarjev, evrov, funtov in jenov v državnih dolžniških vrednostnih papirjih. A zdaj se razmere korenito spreminjajo.
Evropska centralna banka (ECB), ameriške Federalne rezerve (Fed) in drugi zdaj prodajajo obveznice, da bi ukrotili inflacijo, in tako umikajo likvidna sredstva s finančnega trga.
Tudi če centralne banke še naprej manevrirajo ob pomoči avtopilota in zaračunavajo samo nominalno vrednost obveznic ob zapadlosti, bo to pomembno vplivalo na državne stroške financiranja.
Po podatkih OECD bo velik del vrednostnih papirjev zahodnih centralnih bank zapadel v naslednjih sedmih letih. Finančni ministri bodo morali za to najti dodatna sredstva.
To pomeni, da bodo morali varčevalce prepričati, da se denar splača vlagati v državne menice.
V zameno bodo morali ponuditi visoke obrestne mere in strogo varčevalno politiko z vedno višjimi davki, da bi zmanjšali verjetnost nacionalnega bankrota.
Težava je v tem, da se finančni manevrski prostor držav drastično zmanjša – pod pogojem, da se centralne banke resno lotijo boja proti inflaciji.
Celo Nemčija, finančno najbolj stabilna med velikimi zahodnimi gospodarstvi, se sooča s težkimi kompromisi.
Povečana poraba za pokojnine, vojsko in obresti je v nasprotju s šibkim gospodarskim zagonom.
Toda po besedah Müllerja, ki jih je objavil nemški Spiegel, je jedro gospodarskih težav še globlje.
This is what Philadelphia looks like. America is falling apart.
— Rev Laskaris (@REVMAXXING) May 28, 2023
$100 billion for Ukraine, $0 to end the homeless crisis. pic.twitter.com/V2PTWYDM6q
Prejšnji teden je »Mackenzie Global Institute« (MGI), raziskovalni center istoimenskega svetovalnega podjetja, predstavil študijo, ki daje namige o tem, kaj gre narobe v svetovnem gospodarskem sistemu.
V njem avtorji ponujajo izviren izračun: predstavijo globalno bilanco stanja - seznam ocenjenih globalnih sredstev zasebnega gospodarstva, državljanov in držav. Skupaj: nepremičnine, zemljišča, stroji, infrastruktura in intelektualna lastnina, vredni neverjetnih 630 bilijonov dolarjev. Ta vsota se je v dveh desetletjih početverila.
To ne bi bil problem, če bi se realna gospodarska proizvodnja razvijala s podobno hitrostjo. Vendar ni bilo tako. Namesto tega so dolgovi še naprej rasli skupaj s premoženjem. Države so se počutile prisiljene vskočiti in znašle so se na robu svojih finančnih zmogljivosti.
Na primer: Da bi lahko financirali nepremičnino, ki se je podražila, potrebujete večji kredit, medtem ko se prihodki od najemnin niso povečali. Ali pa korporacija, ki prevzame konkurenta, vlaga v poslovnem smislu, ne pa tudi v ekonomskem – prenavljajo se samo kapacitete, ki so v državi na voljo. Načeloma ustvarjanje skupne ekonomske vrednosti ostaja nespremenjeno.
Ali pa podjetje zasebnega kapitala, ki kupi dobrostoječe podjetje, ga obremeni z dolgovi, izvleče denar in ga nato proda, pri čemer ne doda vrednosti, temveč prerazporedi sredstva.
To ne pomeni, da je vsak prevzem neproduktiven. Toda na dolgi rok transakcijska ekonomija, ki jo poganjajo finance, razjeda gospodarstvo in družbo. Ko podjetja rastejo, to ne koristi nacionalnemu gospodarstvu kot celoti, pojasnjuje Müller.
'We Are Fighting A Crisis': Why Europe's Largest Economy, Germany, Has Slipped Into Recession #worth #business https://t.co/GUHKu0RFEn
— Indiatimes (@indiatimes) May 31, 2023
Nakupi sredstev centralnih bank in izjemno nizke obrestne mere v 2010-ih in nato med pandemijo covida-19 so omogočili, da so vložki postajali vedno višji.
Toda razcvet, ki ga poganja denar, ni bil ustrezno prenesen v realno gospodarstvo. Kar se je povečalo, so bila vrednotenja in dolg.
Inflacija in naraščajoče obrestne mere, geostrateški položaj in deglobalizacija temeljito spreminjajo okolje in zdi se, da je spet prišel čas za težek obračun, svari Spiegel.