Slovensko gospodarstvo že tretje leto s presežkom s tujino

Menjava blaga in storitev s tujino se še krepi in ostaja glavni razlog za visok presežek s tujino. Ta je v letu 2016 po izračunih državnega statističnega urada znašal 2,4 milijarde evrov oz. 6,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Izvoz blaga in storitev se je lani povečal za 4,6 odstotka, uvoz pa za 6,2 odstotka. V celem letu je bila vrednost izvoza za 3,8 milijarde evrov večja od vrednosti uvoza, so izračunali na statističnem uradu.

V preostalem delu računa tujine je bil ustvarjen primanjkljaj: primarnih dohodkih, tekočih transferjih in kapitalskih transferjih, in sicer v skupni višini 1,4 milijarde evrov.

Za ta del računa tujine je primanjkljaj sicer običajen, v primerjavi z letom 2015, ko ga je bilo za dobro milijardo evrov, pa je narasel zaradi manjših prihodkov od kapitalskih transferjev iz tujine. Teh je bilo lani le četrtino toliko kot leto prej, ker je bilo iz virov EU načrpanih manj sredstev za investicije.

Bruto investicije v osnovna sredstva in spremembe zalog se medtem povečujejo: v celem letu 2016 so znašale 4,9 milijarde evrov, kar je 14,5 odstotka več kot leto prej.

Nefinančne družbe so v letu 2016 ustvarile presežek v višini 636 milijonov evrov oz. 1,6 odstotka BDP, finančne družbe 275 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka BDP, primanjkljaj države pa je lani znašal 609 milijonov evrov oz. 1,5 odstotka BDP.

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je lani povečal tretjič zapored, tokrat za dva odstotka. Največja komponenta te postavke so dohodki od dela, glede katerih statistiki ugotavljajo, da so se s sprostitvijo varčevalnih ukrepov v javnem sektorju in z rastjo zaposlenosti v zasebnem sektorju lani povečali za 4,1 odstotka.