Slovenija proti poenotenju neposrednih plačil v kmetijski politiki EU

Kmetijski ministri EU so danes na neformalnem zasedanju v Tallinnu razpravljali o obvladovanju tveganj v kmetijstvu, pri čemer je bilo v ospredju tudi vprašanje poenotenja neposrednih plačil za kmete med članicami EU. Slovenija popolnemu poenotenju nasprotuje, je poudarila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Obvladovanje tveganj zaradi podnebnih sprememb in naravnih nesreč ter tržnih oziroma cenovnih nihanj je izjemno kompleksno vprašanje, ki ga ni mogoče nasloviti z enim samim ukrepom, je izpostavila državna sekretarka Strniša.

Najprej mora zasebni sektor, tako sam kmet kot celotna agroživilska veriga, ustrezno ukrepati za prilagoditev tem tveganjem s preventivni ukrepi, na primer zavarovanji in povezovanji ter z ustrezno delitvijo bremena med vsemi členi verige, je poudarila.

V primeru večjih tveganj pa je po besedah Strniše potrebno javno ukrepanje, pri čemer so temeljno sredstvo za ublažitev dohodkovnih nihanj neposredna plačila, ki so najvarnejši dohodek kmetov, neodvisen od trenutnega pridelka in cen.

V tem kontekstu je bilo danes v razpravi o obvladovanju tveganj v kmetijstvu po letu 2020 v ospredju tudi vprašanje poenotenja neposrednih plačil ne zgolj znotraj članic, temveč tudi med članicami EU.

Popolno poenotenje neposrednih plačil na površino za Slovenijo ni sprejemljivo, je poudarila državna sekretarka Strniša ter dodala, da je treba upoštevati standardni dohodek v posameznih članicah in številne druge dejavnike.

Vprašanje poenotenja neposrednih plačil bo pomemben del razprave o prihodnjem večletnem proračunu EU, v kateri se pričakuje bridka bitka za sredstva, ki se bodo zaradi izstopa Velike Britanije na splošno zmanjšala.

Državno sekretarko skrbi finančna prihodnost celotnega kmetijskega sektorja, ki je izpostavljen velikim tveganjem, obenem pa mora opravljati veliko pomembnih javnih nalog. Ambiciozni cilji terjajo ustrezen proračun, je izpostavila.

Poudarja tudi, da je ohranitev instrumenta neposrednih plačil ključna za zagotovitev zaželene odpornosti in stabilnosti kmetijskega sektorja ter da se Slovenija zavzema za prožno, a centralno vodeno skupno kmetijsko politiko.

Tveganja v kmetijstvu zaradi naravnih dejavnikov so vse pogostejša. Slovenija je zaradi mešanice sredozemskega, celinskega in alpskega podnebja med članicami unije, ki so bolj izpostavljene vremenskim tegobam, je še pojasnila državna sekretarka.

V estonskem predsedstvu, ki je gostilo neformalno zasedanje, so po srečanju izpostavili ugotovitev, da skupna kmetijska politika trenutno ni dovolj pripravljena na krizne čase in da kmete ne bi smeli prepustiti, da se sami spopadajo s tveganji.

Skupna kmetijska politika mora kmetom zagotoviti orodja, ki bodo izboljšala njihovo krizno pripravljenost in konkurenčnost na odprtem trgu, je poudaril estonski kmetijski minister Tarmo Tamm, ki je vodil zasedanje.

Tudi estonski minister je izpostavil pomen neposrednih plačil kot ključnega orodja za obvladovanje tveganj, ki je v minulih krizah veliko kmetom omogočilo preživetje.

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan, ki ga velika podpora neposrednim plačilom nikakor ne preseneča, pa izpostavlja, da današnja razprava kaže, da preprostih rešitev ni in da je poenotenje neposrednih plačil očitno pomembno vprašanje.