Rast BDP razveselila finančno ministrstvo, Umar manj navdušen

Zmerna rast gospodarske aktivnosti se nadaljuje. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v tretjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka. Finančno ministrstvo se je podatkov razveselilo, Umar pa svari, da smo še vedno v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo.

K rasti še naprej ugodno prispeva zasebno trošenje gospodinjstev, prav tako izvoz, katerega rast pa se upočasnjuje. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je šel medtem v primerjavi z drugim četrtletjem navzgor za en odstotek, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za tri odstotke.

Ministrstvo za finance veselijo objavljeni spodbudni podatki o gospodarski rasti v tretjem četrtletju. "Še posebej nas veseli, da se krepi zasebna potrošnja, da izvoz kljub negotovim razmeram v svetu ohranja čvrsto rast in da se število brezposelnih znižuje, število delovno aktivnih pa povečuje," so zapisali.

Ob tem na finančnem ministrstvu dodajajo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za takšno delovanje, ki bo prispevalo k ohranjanju obstoječih trendov, kot tudi za nadaljevanje postopne javnofinančne konsolidacije.

Slovenija ostaja ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo. V tretjem četrtletju je bila rast v medletni primerjavi spet znatno višja kot v povprečju evrskega območja. Kljub razmeroma hitrejšemu zmanjševanju zaostanka v zadnjih letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, pa ugotavlja Umar.

Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podatki o četrtletni gospodarski rasti ne presenečajo. Kot so zapisali, je bila dinamika medletne rasti s tremi odstotki višja kot kot v prvih dveh četrtletjih, a se jim ne zdi smiselno dajati preveč poudarka na decimalke, saj se končne vrednosti lahko spremenijo.

Ocenili so, da je rast splošna, torej prisotna na vseh komponentah izdatkovne strukture z izjemo gradbeništva. "Gradbeništvo se sooča z velikim padcem gradbenih del pri inženirskih objektih, kar je posledica zaključka stare perspektive oziroma manjšega priliva iz evropskih sredstev," so pojasnili in dodali, da je podoben trend prisoten tudi v večini držav Višegrajske skupine.

V ugodnih gospodarskih razmerah se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih je tako že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Izboljševanje razmer na trgu dela veča zaupanje potrošnikov, kar spodbuja trošenje gospodinjstev. Zasebna potrošnja tako letos vidneje okreva.

Izvoz se je v tretjem četrtletju okrepil za 5,4 odstotka, uvoz pa za 4,5 odstotka. "Stopnje rasti tako uvoza kot izvoza so bolj umirjene kot v preteklem četrtletju, podobne smo imeli v drugi polovici leta 2015 in v prvem četrtletju letos," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Romana Korenič iz statističnega urada.

Zaradi višje stopnje rasti izvoza kot uvoza se je zunanjetrgovinski presežek povečal in h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke.

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju povečalo za 1,8 odstotka, predvsem na račun končnega trošenja (+2,5 odstotka), medtem ko so se bruto investicije zmanjšale za 0,4 odstotka.

Zasebno trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju povečalo za 2,6 odstotka. Pri tem statistiki opažajo rast v vseh skupinah izdatkov gospodinjstev, največjo pa za trajne proizvode, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju zmanjšale za 3,6 odstotka. K temu padcu je najbolj prispevalo zmanjšanje investicij v zgradbe in objekte za 12,4 odstotka, predvsem v nestanovanjske zgradbe. Še večji padec bruto investicij v osnovna sredstva so ublažile investicije v opremo in stroje, ki so se povečale za 6,6 odstotka.

Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 2,1 odstotka, kar je podobno kot v prejšnjem četrtletju, ko je bila rast dvoodstotna. V predelovalnih dejavnostih se je število zaposlenih povečalo za 3,3 odstotka, kar je po besedah Koreničeve približno 6300 oseb.

Več kot štiriodstotno rast zaposlenosti so statistiki med julijem in septembrom opazili tudi v dejavnostih gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter prometa in skladiščenja.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju povečala za 2,5 odstotka. K temu so največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer se je dodana vrednost povečala za 6,5 odstotka. Še večjo rast so dosegli v dejavnosti gostinstva, in sicer kar za 11 odstotkov.