Prihodnje leto v veljavo prenovljen kodeks upravljanja družb

Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije sta prenovila kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki bo začel veljati s prihodnjim letom. Namen prenove je v prilagoditvi spremembam zakonodaje in razvoja priporočil dobre prakse korporativnega upravljanja, so navedli v borzi in združenju.

Prenovljeni kodeks vsebuje institut politike raznolikosti, ki je namenjen bolj jasni opredelitvi priporočil na področju raznolikosti in zastopanosti obeh spolov v organih vodenja in nadzora. Družbe spodbuja k resnemu pristopu k zagotavljanju raznolikosti, ne da bi vsiljeval za vse enako rešitev.

Ker je večletna analiza izjav o upravljanju pokazala, da nekatere družbe še vedno ne razumejo instituta 'spoštuj ali pojasni' in da je kakovost razkritij odstopanj od kodeksa v izjavah o upravljanju neustrezna, so v novem kodeksu dopolnili priporočila glede oblikovanja izjave in nadzoru nad skladnostjo s kodeksom.

Dopolnili so priporočila glede enakopravne obravnave delničarjev, o načrtovanju nasledstva uprave ter za predsednika in za sekretarja nadzornega sveta, posodobili priporočila o samoocenjevanju nadzornega sveta in dodali priporočila za dodatno usposabljanje članov nadzornih svetov.

Kot so pojasnili, se je denimo na področju enakopravne obravnave delničarjev izkazalo, da je neodvisnost uprave in nadzornega sveta od posameznega delničarja in sveta delavcev še vedno izziv in da prejšnje določbe kodeksa niso bile vedno pravilno razumljene in spoštovane.

V kodeksu so nanizane še priporočene naloge uprave glede sistema vodenja družbe, ki mora biti po prepričanju borze in združenja pregleden glede pristojnosti, povezan s sistemom obvladovanja tveganj ter tak, da čim bolj zagotavlja etično in odgovorno ravnanje vseh nosilcev pooblastil v družbi.

Spremenili so definicijo neodvisnosti, da je bolj jasno razmejena od nasprotja interesov. Tudi kriteriji za slednje so opredeljeni bolj jasno. S tem se je pomen odvisnosti zožil samo na razmerja, ki trajno onemogočajo objektivno presojo članov organa v interesu družbe. Priporočilo glede neodvisnih članov nadzornega sveta so razširili na vse člane, prej se je nanašalo na polovico članov.

Področje transparentnosti poslovanja so spremenili v skladu s spremembami zakonodaje in pravili Ljubljanske borze, te pa omogočajo večjo primerljivost med družbami in preglednost za njihove deležnike. Primer tega je predlog poenotenih tabel o sestavi in plačilih organov vodenja in nadzora.

Kot so spomnili v borzi in združenju, se je od zadnje prenove kodeksa pred sedmimi leti regulativno okolje na področju upravljanja družb precej spremenilo. Do sprememb je prišlo na področju gospodarskega prava, ključne spremembe pa so se zgodile v petih novelah zakona o gospodarskih družbah.

Spremenila se je tudi mednarodna in slovenska priporočena praksa, povezana s korporativnim upravljanjem. Lani je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj sprejela nova načela korporativnega upravljanja, nove kodekse so sprejele mnoge evropske države, v Sloveniji pa se je priporočena praksa razvila tudi v obliki avtonomnih virov, so navedli.

Poleg pomembnega razvoja priporočil dobre prakse sta Ljubljanska borza in združenje nadzornikov izpostavila še priporočilo Evropske komisije o kakovosti poročanja o upravljanju družb iz leta 2014, ki članice EU usmerja k spremljanju in nadzoru nad skladnostjo s kodeksi.

Še eden o razlogov za prenovo kodeksa pa so po navedbah obeh nosilcev kodeksa analize uporabe in skladnosti s kodeksom, ki so pokazale, katere določbe družbe spoštujejo, katera razkritja odstopanj so najpogostejša, katere določbe niso zapisane dovolj jasno in katere družbam povzročajo težave v praksi.