REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prepozno prebujanje? Von der Leynova o nuji, da Evropska unija »nekaj ukrene« zoper ZDA

Prepozno prebujanje? Von der Leynova o nuji, da Evropska unija »nekaj ukrene« zoper ZDAPogled v prihodnost: Karikatura kaže nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka, ki Ursulo sprašuje, kako dolgo je Scholz na lovu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo opozorila, da mora Evropska unija »nekaj ukreniti« in povečati državno pomoč lastnim podjetjem, da bi lahko konkurirala zeleni industriji, ki jo subvencionira ameriška vlada.

Ursula von der Leyen je v zadevni Bidnovi potezi, ki so jo sprva pohvalili liberalci na obeh straneh Atlantika, zdaj nenadoma uzrla - grožnjo evropski industriji.

Zakon o zmanjševanju inflacije (IRA), ki ga je avgusta podpisal ameriški predsednik Joe Biden, je – kljub svojemu imenu – v resnici paket porabe v vrednosti 738 milijard dolarjev, ki namenja 391 milijard dolarjev zelenim energetskim in podnebnim projektom v industriji, vključno z 270 milijardami dolarjev davčnih olajšav.

IRA, ki naj bi pospešil prehod ZDA na nizkoogljično gospodarstvo, predvideva 370 milijard dolarjev subvencij za zeleno energijo, za financiranje gradnje tovarn, vetrnic in sončnih celic ter za spodbude za nakup električnih vozil in baterij, če so ta izdelana v Združenih državah.

Ursula von der Leyen je v zadevni Bidnovi potezi, ki so jo sprva pohvalili liberalci na obeh straneh Atlantika, zdaj nenadoma uzrla - grožnjo evropski industriji:

IRA z zagotavljanjem davčnih olajšav tako za potrošnike, ki kupujejo ameriške izdelke, kot proizvajalce, ki te izdelke izdelujejo v ZDA, lahko »privede do nepoštene konkurence, zapre trge in tako razdrobi kritične dobavne verige«, je priznala predsednica EK na srečanju s študenti v semenišču bodoče evropske birokracije oziroma vrtnarjev, kot jim ljubkovalno pravi Josep Borrell, vrhovni evropski vrtnar, kot sebe vidi visoki prestavnik EU za zunanjo politiko. Gre seveda za College of Europe v belgijskem mestu Brugge.

S temi spodbudami na eni strani in bojem EU z ozkimi grli v dobavni verigi in rekordnimi stroški energije na drugi bi lahko IRA potisnila evropsko industrijo v neprimerljivo slabši položaj, je pristavila.

Konkurenca med ZDA in EU »mora spoštovati enake pogoje igre na trgu«, in jih ne sme izkrivljati, je dodala.

»Ukrepati moramo, da ponovno vzpostavimo ravnovesje na terenu, kajti IRA in drugi ukrepi ustvarjajo distorzije,« je predsednica Evropske komisije sklenila v nekoliko dramatičnem slogu.

Očitno se tudi von der Leynovi in njenim oprodam končno svita, da ameriški zakon o zniževanju inflacije ščiti domačo industrijo.

V ta namen je po mnenju von der Leynove nujno potrebno, da EU poveča državno pomoč lastnim industrijam in vlaga v obnovljive vire energije, medtem ko Bruselj lobira pri Washingtonu, naj omili oziroma »obravnava nekatere najbolj zaskrbljujoče ukrepe« IRA z vidika evropskega gospodarstva.

Očitno se tudi von der Leynovi in njenim oprodam končno svita, da ameriški zakon o zniževanju inflacije ščiti domačo - ameriško industrijo. Bela hiša zakon IRA izpostavlja kot prelomno prizadevanje za ponovni zagon ameriške proizvodnje in spodbujanje tehnologij obnovljivih virov energije na domačih tleh.

EU na drugi strani obsoja izjemno pomoč, ki jo zagotavlja IRA in je v nasprotju z mednarodnimi trgovinskimi pravili, ter ogroža konkurenčnost evropskih podjetij, ki so že tako prizadeta zaradi naraščajočih cen energije, poroča AFP.

Že preden je von der Leynova v zvezi z vsem tem podala svoje pomisleke, je Bernd Lange, vodja trgovinskega odbora Evropskega parlamenta opozoril, da je pritisk na ZDA, naj pomagajo preživeti trgu EU tako, da spremeni za podjetja ugodnejšo ameriško zakonodajo, (ki hkrati pospešuje deindustrializacijo velikih evropskih gospodarstev, začenši z nemškim ter selitev proizvodnje pomembnih podjetij iz Evrope v Združene države) - izguba časa.

Lange priporoča, da naj Bruselj v imenu sedemindvajseterice držav EU namesto prošenj in moledovanj naslovljenih na administracijo Joeja Bidna, zoper Američane vloži pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji.

Medtem ko se evrokratska elita v Bruslju, kot poroča Politico že pritožuje, da je zebe v stavbah EU, kjer je temperatura omejena na skromnih 19 stopinj Celzija, von der Leynova krivdo za manjko poceni ruskih energentov, (katerih je uvoz po nareku Washingtona pomagala prepovedati v države Unije) in za vseevropsko energetsko krizo pripisuje - ruski vojaški operaciji v Ukrajini.

Toda številni uradniki s to razlago, kot piše Politico, niso več zadovoljni, saj prihaja do notranjih nesoglasij o tem, ali je takšna žrtev (zmrzovanje v pisarnah) sploh vredna tega?

Von der Leynova očitno ne more več pomiriti jeze niti lastne birokracije, prepričana, da imamo vsi spomin marjetice in da smo že pozabili, da so sankcije EU proti Moskvi ovirale tudi kritična popravila vzdolž plinovoda Rusija-EU, preden so bile dobave sploh prekinjene, in tudi s sabotažo treh od štirih cevi plinovoda Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju.

Nato si je blok EU držav v soboto zabil še zadnji žebelj v krsto, ko je določil še zgornjo mejo, po kateri sme Rusija evropskim in drugim državam prodajati svojo nafto.

Istega dne je Mihail Uljanov, stalni predstavnik Moskve pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, dejal, da bodo evropske države, ki podpirajo omejitev cen, svojo odločitev obžalovale.

»Odslej bo Evropa brez ruske nafte,« je na Twitterju pripomnil Uljanov.

Nato je dodal: »Moskva je že jasno povedala, da ne bo prodajala nafte državam, ki podpirajo protitržne omejitve cen. Samo počakajte, kmalu bo EU obtožila Rusijo, da uporablja nafto kot orožje.«

Temu je sledil napad ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe na vlado v New Delhiju, češ da »Indija zdaj lahko kupuje poceni rusko nafto in tako ubira korist od trpljenja Ukrajincev…«

V hipu se je odzval njegov indijski kolega dr. S. Jaishankar in spomnil človeštvo, da pri energetski varnosti ni ne prijateljev in ne sovražnikov, so le ponudniki.

V isti sapi je opozoril na hinavščino brez primere Evropske unije, kot kaže tudi graf v zgornjem tvitu.

»Evropska unija je od 24. februarja do 17. novembra uvozila več fosilnih goriv iz Rusije kot naslednjih 10 držav skupaj,« se je na račun licemerja EU v navzočnosti nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock posmehnil dr. S. Jaishankar, zunanji minister Indije.

Sicer pa glede učinkovitosti same kapice, ki jo je podpiral in nenazadnje podprl tudi Robert Golob, slovenski premier: Reuters poroča, da se je ruska nafta v ponedeljek v Aziji prodajala pri 79 ameriških dolarjev za sodček.

Zdi se, da so evropski voditelji znova mimo udarili – saj je to precej nad cenovno kapico (60 dolarjev za 159-litrski sod), ki jo je Rusiji poskusila vsiliti Evropska unija.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke