REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predsednik uprave Mercatorja Balažič bo v sredo ponudil odstop

Predsednik uprave Mercatorja Balažič bo v sredo ponudil odstopToni Balažic predsednik uprave Mercator

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič bo po poročanju TV Slovenija v sredo nadzornemu svetu družbe ponudil odstop. Kot je poročala omenjena televizija, gre za osebno odločitev in ne pritiske. Nadzorniki Mercatorja se bodo sicer v sredo sestali v Zagrebu. Balažiču se mandat na čelu uprave Mercatorja izteče septembra 2019.

Sredina seja bo po poročanju spletnega portala Finance sicer povezana z dogajanjem okoli likvidnostnih težav Agrokorja in pogajanja z upniki, sklic pa naj bi zahteval prav Balažič.

Kaj je vzrok za njegov odstop, ni znano, bi bila pa lahko Balažičeva poteza taktične narave, saj se zaradi poslovnih težav lastnika Mercatorja, Agrokorja, menja vodstvo in lastništvo hrvaškega koncerna, je še poročala TV Slovenija. Med možnostmi navajajo tudi morebitna nesoglasja med Balažičem in lastnikom.

Spletni portal Siol.net medtem navaja več vplivov dogajanja v Agrokorju na Mercator. Slednji ima v svojih pogodbah z bankami določene klavzule, na katere vpliva tudi dogajanje v Agrokorju. Najpomembnejša je klavzula o navzkrižni ugotovitvi neplačila v posojilni pogodbi, bolj znana pod angleškim imenom "cross-default". V praksi to pomeni, da bi zaradi zapadlih obveznosti Agrokorja v takojšnje plačilo zapadle tudi obveznosti Mercatorja. Posamezne klavzule so vezane tudi na spremembe uprave v Agrokorju in spremembe lastništva.

Septembra se bo iztekel triletni rok veljavnosti nekaterih zavez, ki jih je dal Agrokor ob nakupu Mercatorja. Med njimi sta najpomembnejši spoštovanje obstoječih kolektivnih pogodb in položaja slovenskih dobaviteljev na Mercatorjevih policah. Oteževalna okoliščina za slovenske dobavitelje je, da so Mercatorjeve police eden od žetonov, ki jih lahko v pogajanjih z večjimi hrvaškimi dobavitelji izkoristi Agrokor, navaja portal.

Čeprav banke trdijo, da so denarni tok Mercatorja zaščitile pred izčrpavanjem, pa najboljšega soseda niso zaščitile tudi s poslovnega vidika. Agrokor ima proste roke, da lahko iz Mercatorja črpa denar z investicijami, marketingom ali drugimi sredstvi, še dodajajo.

Iz virov blizu bank upnic je Siol.net izvedel, da naj bi v Agrokorju razloge za svoj težak finančni položaj iskali tudi v domnevno preslabem poslovanju Mercatorja. A Mercator ob nedavni ofenzivi dobaviteljev na družbe iz skupine Agrokor, ki so jim z vlaganjem izvršb "sedli" na račune, teh ni imel blokiranih.

Že od začetka lanskega leta imajo sicer ključne funkcije v Mercatorju ljudje, ki jih je tja postavil Agrokor. Član uprave za prodajo na drobno je Igor Mamuza, ki je na položaj prišel iz Zagreba. Področje marketinga in razvoja vodi Viktorija Radojević. Za integracijo hrvaškega Mercatorja v Agrokor je bil zadolžen Tomislav Čizmić.

Agrokor po podatkih portala v celoti obvladuje tudi nabavo Mercatorjevega svežega programa, najbolj izrazito pri mesu, sadju in zelenjavi. V tem času je centraliziral številne funkcije, tudi pri blagovnih znamkah, in v popolnosti prevzel tudi področje informacijske tehnologije. Zagreb obvladuje približno tri četrtine ključnih funkcij v Mercatorju, so še zapisali.

Po informacijah iz virov blizu bank, tako portal, bo Mercator zelo verjetno med prvimi, če ne celo prva naložba, ki jo bo Agrokor prodal, če bo to potrebno. Sanacijska ekipa je sicer danes najavila, da bo poskušala ohraniti Agrokor kot celoto.

V neuradnih krogih blizu politike je mogoče slišati, da se preigrava več scenarijev. Eden od teh je možnost, da bi slovenska država podprla koga od tujih finančnih vlagateljev oziroma skladov, ki bi ga zanimal nakup Mercatorja. Pri tem bi lahko pomagal kdo od domačih pokojninskih skladov.

Po drugem scenariju bi se Mercator in Tuš, ki ga prodajajo banke upnice, na trgu ponudila v enem paketu. Obe družbi bi skupaj ustvarili okrog 160 milijonov evrov letnega denarnega toka iz poslovanja, od tega četrtino v Srbiji.

Glavna - in najbrž ne edina - ovira za ta načrt je varuh konkurence, saj imata Mercator in Tuš v Sloveniji skupaj približno 43-odstotni delež. To vprašanje bi se lahko, pravijo viri, rešilo z odprodajo trgovin na lokacijah, ki si jih Mercator in Tuš delita, so še zapisali na Siol.net.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek