Prašičja kuga znova na pohodu - od Evrope do Kitajske

Evropo v zadnjem času ogroža nova nevarnost - afriška prašičja kuga. Prav te dni v številnih državah EU uvajajo nove ukrepe, da bi preprečili širjenje bolezni. Ta bolezen pa se sicer širi po vsem svetu - od Evrope pa do Kitajske.

Afriška prašičja kuga je pogosta v Rusiji, kjer so zabeležili okoli 2800 primerov in prepovedali uvoz svinj in držav, kjer kuga razsaja. Tudi Češka, Estonija, Latvija, Litva in Poljska so poročale o primerih od leta 2015 naprej.

Bolezen pa se je razširila tudi po zahodni Ukrajini in Moldaviji, trenutno pa razsaja predvsem v Romuniji in Bolgariji ter na Madžarskem.

V Ukrajini bi lahko bilo okuženih 18.000 svinj, 9.400 pa so jih že ubili in njihova trupla uničili. EU je namenila dodatna sredstva za nadzor, poroča Global Meat News.

Težava pa je, ker cepiva zoper bolezen še ni.

Danska se je prav zaradi te bolezni odločila, da na svoji meji z Nemčijo postavi ograjo.

Bojijo se da z nemške strani meje ne bi v državo prišla populacija divjih merjascev, okuženih z virusom afriške prašičje kuge.

Ograja, ki so jo predstavili kot previdnostni ukrep, bo dolga 70 kilometrov, dokončali pa jo bodo do letošnje jeseni.

V Evropi so bolezen prvič zaznali na Poljskem, potem ko jo je eden od okuženih divjih prašičev tja prinesel iz Belorusije.

Še posebej v Romuniji naj bi okuženi prašiči hodili kar prosto naokoli in umirali celo ob cestah.

V Romuniji gre za pereč problem, ker prašiče pogosto preprodajajo tudi brez pregledov in ustrezne dokumentacije. Prvi primer okužbe so septembra lani zabeležili tudi v Belgiji.

Z virusom je bil okužen veper, ki se je premikal na območju tromeje med Belgijo, Francijo in Luksemburgom.

Hitro so izvedli preventiven pokol populacije in vzpostavili zaprto območje. V Franciji je na začetku januarja lovcem zaradi omejevanja te bolezni na pomoč priskočila celo vojska.

V bližini belgijske meje so s skupnimi močmi izločili več tisoč divjih merjascev.

Podobne težave imajo tudi na Kitajskem. Lansko leto, v avgustu, se je v kitajskem mestu Šenjang zgodil prvi zabeležen izbruh afriške prašičje kuge, ki se je kmalu razširil po regiji.

Kitajska je največji proizvajalec svinjine na svetu, pri čemer je ta del kmetijstva vreden okoli en trilijon ameriških dolarjev.

Poleg kmetov, katerih svinje so zbolele, so prizadeti tudi kmetje, ki imajo zdrave živali. Kitajska vlada je namreč prepovedal prevoz živih svinj iz regiji, kjer so zabeležili kugo.

Centralna vlada je v boju proti svinjski kugi napovedala daljšo vojno, ki lahko traja več let, preden bo prišlo do uničenje kuge. 

Kuga in posledične vladne omejitve so najbolj prizadele severovzhodno provinco Liaoning, kjer proizvedejo tretjino več svinjine, kot jo porabijo, in se tako zelo zanaša na izvoz v druge province. A ker kmetje tega ne morejo narediti, so pričele cene svinjine padati. 

Trenutno je cena kilograma svinjine padla pod štiri juane (oz. 50 evrskih centov), kar predstavlja najnižjo ceno v zadnjem desetletju. Ker trenutno na Kitajskem pripravljajo na praznovanje lunarnega novega leta – čas, ko je poraba svinjine na višku, kmetje beležijo še večje izgube. 

Reuters je tako poročal o zakonskem paru Žang Šiping in Baj Fukin, ki imata zdrave svinje, ampak sta zaradi vladnih ukrepov nabrala za več kot 44.000 ameriških dolarjev dolga, kar predstavlja desetletni dobiček njune kmetije.

Samo prejšnji mesec sta morala zaklati okoli 30 svinj, pri čemer sta pri vsaki svinji izgubila okoli 800 juanov (dobrih sto evrov). S tem nista niti pokrila stroškov krme za vse mesece, ko sta čakala na dvig cen in konec omejitev. Sedaj imata še skoraj 50 svinj, ki pa so tako težke in zamaščene, da jih tovarne nočejo sprejeti. 

Zaradi tega že, skupaj s sosedi, razmišljata o prenehanju prašičereje in o preusmeritvi v drugo panogo kmetijstva in to kljub temu, da gospodarsko zaostala pokrajina ne ponuja večjih priložnosti. 

Širom Kitajske je več deset tisoč majhnih kmetov prizadetih zaradi nizkih cen in prepovedi transporta, zaradi česar strokovnjaki opozarjajo na povečanje zadolževanja in s tem propad majhnih kmetij.

Za letošnje leto naj bi se tako proizvodnja svinjine zmanjšala za kar petino, s čimer bodo poskušali povečati ceno.

Kmetje, ki imajo manj kot 500 svinj za zakol vsako leto, predstavljajo okoli 40 odstotkov celotne kitajske prašičereje in skupaj vzgojijo okoli 280 milijonov svinj na leto. A izbruh afriške prašičje kuge bo povzročil največ škode prav malim kmetom, zaradi česar bodo rastle industrijske proizvajalke svinjine. 

Podjetja, v nasprotju s posamezniki, imajo namreč možnost pridobitve posojil ter lažje prestanejo take izbruhe. Hkrati imajo podjetja tudi podporo vlade, saj so konec decembra prav njim omogočili transport svinj izven okuženih pokrajin. 

Drugi ukrep, ki je prav tako prizadel manjše kmete, je prepoved uporabe kuhinjskih odpadkov za krmljenje svinj, zaradi česar morajo nabavljati industrijsko krmo, kar pa si ne morejo več privoščiti zaradi padajočih cen in nezmožnosti prodaje.

Centralna vlada se je odločila, da bo podpirala predvsem industrijske proizvajalce in ne celotnega sektorja, kot v primeru izbruha t. i. modrega ušesa leta 2007, ko so morali proizvodnjo zmanjšati za desetino.

Izbruh prašičje kuge bi tako lahko imel za posledico uničenje male prašičereje, prizadel pa bi lahko tudi večji udarec celotnemu kitajskemu gospodarstvu, ki je lani zabeležilo najnižjo rast v zadnjih 28 letih, še poroča Reuters.