Odločitev evropskega parlamenta bo pospešila razvoj električnih avtomobilov

Avtomobilski novinar Motorevije, ki jo izdaja AMZS, Jure Gregorčič odločitev evropskih poslancev glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida pozdravlja. Prepričan je, da bo pripomogla k temu, da po letu 2020 ne bo praktično nobene evropske avtomobilske znamke, ki v ponudbi ne bi imela vsaj enega električnega avtomobila ali priključnega hibrida.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v sredo potrdil cilje za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil. Izpusti iz novih avtomobilov naj bi se do leta 2030 zmanjšali za 40 odstotkov, proizvajalci pa bodo morali zagotoviti tudi, da bo do takrat 35 odstotkov novih avtomobilov električnih ali hibridov.

Kot je za STA ocenil Gregorčič, je bila takšna odločitev glede na smer razvoja pričakovana. Glede uresničljivosti zastavljenih ciljev je dejal, da je dejstvo, da se jih avtomobilska industrija otepa zaradi dodatnih stroškov, ki jih prinašajo. "Menim, da na nek način so uresničljivi. Če ne drugače v luči tega, da bodo v ospredje stopili priključnih hibridi in avtomobili z električnim pogonom," je dejal.

Prepričan je, da tudi zaradi te uredbe po letu 2020 ne bo praktično nobene evropske avtomobilske znamke, ki v svoji ponudbi ne bi imela vsaj enega električnega avtomobila ali priključnega hibrida.

Meni, da bodo proizvajalci zaradi novosti primorani sprejeti dodatne ukrepe za še močnejšo pospešitev prehoda na električno mobilnost. "Brez električnih modelov ta meja namreč preprosto ne bo dosegljiva," je poudaril.

Zadovoljstvo z odločitvijo evropskih poslancev so izrazili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), saj sprejeti standardi po njihovih besedah ne prinašajo dobrobiti samo zaradi manjše količine toplogrednih plinov v ozračju, temveč tudi zaradi prihranka potrošnikov. "Nižji izpusti namreč pomenijo tudi nižje stroške za gorivo, hkrati pa se bo v želji po doseganju povprečnih izpustov skoraj nujno v paleti avtomobilskih proizvajalcev pojavilo več električnih in hibridnih avtomobilov," so zapisali v sporočilu.

Pomembno prelomnico bo po njihovih ocenah predstavljal tudi začetek meritev izpustov v realnem prometu, saj je po nekaterih raziskavah povprečni potrošnik v EU letno za gorivo plačal za vsaj 400 evrov več, kot bi moral glede na podatke meritev v laboratoriju.

"V okviru programa javne službe primerjalnega ocenjevanja izdelkov in storitev smo ugotovili, da bi lahko samo v Sloveniji vsako leto privarčevali vsaj 130 milijonov evrov, če bi podatki o porabi goriva, ki jih objavljajo proizvajalci, vsaj približno držali. Uradni test porabe goriva v realnem prometu bo to razliko praktično izničil," je izpostavil Boštjan Okorn iz ZPS.

Po njegovih besedah so sprejete zaveze zelo pozitiven znak, da bodo avtomobili v prihodnosti postali čistejši, pri čemer je posebej pomembno, da bodo izpuste merili tudi v realnem prometu in ne samo v laboratoriju. "Za potrošnike to lahko pomeni samo dobro novico, saj se bo povečala ponudba okoljsko prijaznejših avtomobilov, hkrati pa bomo pred nakupom lahko bistveno natančneje preračunali stroške njihove uporabe," je dodal.