petek, 03. julij 2026 leto 31 / št. 184
Obojestransko koristna rešitev: Umirjanje napetosti v trgovini med Kitajsko in EU
Antonio Costa, Xi Jinping in Ursula von der Layen Vir: Xinhua/Xie Huanchi
Medtem ko Evropo pesti huda vročinska vala, se klimatske naprave kitajske proizvodnje kar razprodajajo in potrošnikom prinašajo tako potrebno olajšanje.
V času, ko se trgovinska trenja med Kitajsko in EU zaostrujejo, nas naraščajoče temperature in vse večja priljubljenost kitajskih izdelkov pravočasno opozarjajo, da je učinkovito umirjanje trgovinskih napetosti med Kitajsko in EU ter reševanje nesoglasij prek dialoga v interesu obeh strani.
Medtem ko se pogajanja med obema stranema nadaljujejo, se EU pod pretvezo »ponovnega uravnoteženja« vse pogosteje zateka k protekcionističnim ukrepom, kot so višje carine in uvozne kvote, namesto da bi reševala svoje lastne strukturne gospodarske težave.
Tako za Kitajsko kot za Evropo ostaja širitev vzajemno koristnega sodelovanja najzanesljivejša pot k stabilnejšemu, uravnoteženemu in trajnostnemu gospodarskemu partnerstvu.
Evropske skrbi glede trgovinskih neravnovesij s Kitajsko se pogosto predstavljajo v obliki surovih številk.
Vendar same trgovinske številke ne morejo v celoti pojasniti slike globoko integriranih in vzajemno koristnih gospodarskih odnosov.
Precejšen delež trgovine med Kitajsko in EU ustvarjajo evropska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem. Čeprav se izdelki, ki jih proizvajajo ta podjetja, evidentirajo kot kitajski izvoz, se velik del dobička, tehnoloških dividend in vrednosti za delničarje na koncu pripiše evropskim podjetjem.
Hkrati pa skoraj polovico kitajskega izvoza v Evropo predstavljajo vmesni proizvodi, ki so nepogrešljivi za evropsko predelovalno industrijo.
Ti vložki evropskim podjetjem pomagajo zniževati proizvodne stroške, izboljševati učinkovitost in ohranjati konkurenčnost na svetovnih trgih.
Kitajski izdelki imajo tudi stabilizacijsko vlogo v evropskem gospodarstvu.
Cenovno dostopen uvoz je v zadnjih letih pomagal ublažiti inflacijski pritisk, medtem ko so surovine iz Kitajske v dobavnih verigah podprle industrijsko proizvodnjo v času naraščajoče globalne negotovosti.
Še pomembneje pa je, da izziv konkurenčnosti Evrope izhaja predvsem iz strukturnih težav znotraj Unije. Evropska centralna banka je na primer ocenila, da notranje ovire v EU ustrezajo carinam v višini približno 44 odstotkov za blago in 110 odstotkov za storitve.
Te dolgotrajne strukturne omejitve ni mogoče odpraviti s carinami ali drugimi omejevalnimi ukrepi, usmerjenimi proti kitajskim izdelkom.
Precejšen delež trgovine med Kitajsko in EU ustvarjajo evropska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem. Čeprav se izdelki, ki jih proizvajajo ta podjetja, evidentirajo kot kitajski izvoz, se velik del dobička, tehnoloških dividend in vrednosti za delničarje na koncu pripiše evropskim podjetjem.
Omejevanje uvoza lahko spremeni sestavo trgovinskih tokov, vendar ne more znižati cen energije, izboljšati delovanja kapitalskih trgov ali okrepiti produktivnosti. V nekaterih primerih obstaja nevarnost, da se bodo stroški za proizvajalce in potrošnike povečali, hkrati pa se bo zmanjšala industrijska učinkovitost.
Kitajska in Evropa že dolgo vzdržujeta mehanizme strukturiranega dialoga za reševanje gospodarskih nesoglasij.
Te platforme so bile zasnovane prav za obravnavo vprašanj, kot so dostop do trga, pogoji za naložbe in sektorska vprašanja. Obe strani morata delovati v isti smeri, da se te platforme pretvorijo v konkretne rezultate.
Kitajska še naprej sprejema konkretne ukrepe v odgovor na zaskrbljenost Evrope, med drugim s povečanjem uvoza iz EU, razširitvijo dostopa za evropske kmetijske proizvode ter okrepitvijo ureditve in nadzora izvoza na občutljivih področjih.
Kitajska je dosledno zagovarjala dialog in posvetovanje kot najučinkovitejši način za reševanje nesoglasij.
Bolj uravnotežene gospodarske odnose med Kitajsko in EU bi bilo treba doseči s poglabljanjem sodelovanja in širitvijo vzajemnih koristi, ne pa s politizacijo gospodarskih vprašanj ali z zatekanjem k protekcionizmu.
Za Evropo je bistvena naloga, kako okrepiti lastne inovacijske zmogljivosti in spodbuditi rast v vse bolj konkurenčnem svetovnem gospodarstvu.
Zgodovina je že večkrat dokazala, da se konkurenčnost ne krepi z izolacijo, temveč z vključevanjem, inovacijami in odprtostjo.
Obravnavanje trgovinskih vprašanj kot vprašanj gospodarske varnosti morda prinaša kratkoročne politične koristi, vendar le malo prispeva k reševanju strukturnih izzivov, s katerimi se soočajo evropska gospodarstva, in bo le motilo delovanje globalnih dobavnih verig.
Zgodovina je že večkrat dokazala, da se konkurenčnost ne krepi z izolacijo, temveč z vključevanjem, inovacijami in odprtostjo.
Tako za Kitajsko kot za Evropo ostaja širitev vzajemno koristnega sodelovanja najzanesljivejša pot k stabilnejšemu, uravnoteženemu in trajnostnemu gospodarskemu partnerstvu.
