Območje evra z najnižjim primanjkljajem v tretjem četrtletju doslej

Javnofinančni primanjkljaj v območju evra se je v tretjem lanskem četrtletju znižal na najnižjo vrednost v tem delu leta, odkar so bili leta 2002 uvedeni evrski bankovci in kovanci. Zaslužna za to je predvsem visoka rast javnofinančnega presežka Nemčije, je razvidno iz danes objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.

Javnofinančni primanjkljaj v območju 19 držav, kjer se kot denarna enota uporablja evro, se je v tretjem četrtletju 2017 znižal na 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bil v četrtletju pred tem pri enem odstotku BDP.

Položaj v javnih financah se je izboljšal v številnih državah, najbolj pa v Nemčiji. Tamkajšnji presežek se je z 0,6 odstotka BDP v drugem četrtletju zvišal na 2,5 odstotka BDP v tretjem.

Eurostat opaža tudi zmanjšanje javnega dolga. Ta se je v lanskem tretjem četrtletju v območju evra zmanjšal za 0,1 odstotne točke na 88,1 odstotka BDP. To je najmanj po prvem četrtletju 2012. Višji od tega povprečja je bil v Grčiji, Italiji, na Portugalskem, v Belgiji, na Cipru, v Španiji in Franciji.

Slovenija je tem gibanjem sledila le deloma. Medtem ko se je javni dolg lani v tretjem lanskem četrtletju zmanjšal za 1,4 odstotne točke na 78,4 odstotka BDP, se je javnofinančni primanjkljaj poslabšal za 0,6 odstotne točke na 0,8 odstotka BDP.

Za celotno EU je Eurostat v tem obdobju izračunal znižanje javnega dolga za 0,8 odstotne točke na 82,5 odstotka BDP, medtem ko se je javnofinančni primanjkljaj prepolovil na 0,6 odstotka BDP.