Občine lani porabile najmanj v zadnjem desetletju

Slovenske občine so lani porabile najmanj denarja v zadnjih desetih letih. Njihovi prihodki so se lani v primerjavi z letom 2015 zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov in prvič v desetletju padli pod dve milijardi, odhodki pa so se zmanjšali za skoraj 350 milijonov evrov na 1,85 milijarde, kažejo ugotovitve avtorjev projekta Zlati kamen.

Razlog za tako nizko porabo je po navedbah avtorjev v prehodu v novo kohezijsko obdobje, zaradi katerega je skupna vrednost investicij lani strmo upadla in dosegla 465 milijonov evrov. Leto prej je bila skupna vrednost investicij 828 milijonov, še nikoli po letu 2005 pa skupne naložbe občin niso bile vredne manj kot 500 milijonov evrov, piše na spletnih straneh projekta.

Rekordno leto za investicije je bilo sicer leto 2010, ko je skupna vrednost občinskih investicij znašala skoraj 927 milijonov evrov. Po manjši umiritvi je leta 2014 ponovno presegla vrednost 910 milijonov. Odkar je Slovenija članica EU, naložbeni utrip na lokalni ravni do neke mere sledi gibanju pridobljenih evropskih sredstev.

Doslej so evropska sredstva rasla predvsem kot naložbe. Predlani so dosegla rekordno raven; občine so iz evropskih skladov pridobile 355 milijonov evrov, kar je pomenilo tudi rekordno pokrivanje naložb. Tako je bilo 43 odstotkov vrednosti občinskih investicij v tem letu pokritih z evropskimi sredstvi. Lani so občine z evropskim denarjem pokrile le še deset odstotkov naložb, kar je najnižja raven po letu 2008.

Na skupno vrednost proračunov sicer niso vplivale le naložbe in črpanje evropskega denarja. Razlika je po navedbah avtorjev projekta zlasti pri davčnih prihodkih, ki jih je bilo lani za 50 milijonov evrov več kot leta 2015.

Občine so dobile več dohodnine (24,5 milijona) in več davka na premoženje (20 milijonov). Povečali so se tudi kapitalski prihodki, zlasti na račun ponovno bolj živahne odprodaje občinskih zemljišč (6,6 milijona evrov več kot leta 2015).

Med odhodki so se najbolj povečali transferji posameznikom in gospodinjstvom (za 12,5 milijona evrov). Gre zlasti za kategorijo drugih transferjev posameznikom, ki zajema subvencije za vrtce, domove za ostarele, prevoze v šolo in podobno. Plače zaposlenih na občinah so zrasle za 4,8 odstotka, kar je obsegalo skupno 5,6 milijona evrov.

Ob tem občine še naprej racionalizirajo svoje delo, zato se ob neupoštevanju plač njihovi tekoči odhodki zmanjšujejo. Tako so za blago in storitve lani občine porabile dva milijona evrov manj kot leto prej. Ker so lani občine zmanjšale svojo skupno zadolženost, se zmanjšujejo tudi odhodki za obresti bankam (lani za 3,6 milijona evrov).

Gledano v celoti so se odhodki občin lani zmanjšali za 20 milijonov več kot prihodki. To gibanje je bilo mogoče zaznati že pri predlanskih zaključnih računih. Leta 2016 in 2015 so imele slovenske občine skupno proračunski presežek, leta 2012 in 2007 so bili odhodki nekje na ravni prihodkov, vsa ostala leta pa so občine skupno poslovale s primanjkljajem, so še navedli avtorji projekta.