Novi postopki za prodajo NLB

Z novim tednom postopki za prodajo NLB po metodi javne ponudbe delnic (IPO) prehajajo v višjo prestavo. Kot je slišati neuradno, bo v ponedeljek potekala predstavitev največje slovenske banke analitikom vodilnih svetovnih finančnih družb, naslednji korak pa bodo predstavitve investitorjem v tujini.

V ponedeljek naj bi tako po neuradnih informacijah v Ljubljano prišli analitiki večjih finančnih družb in skladov z vsega sveta, ki jim bodo predstavniki NLB predstavili zgodovino banke, njen pomen doma in v regiji ter njeno trenutno kondicijo in obete za prihodnji razvoj.

Ta predstavitev naj bi bila podlaga za analitska poročila, na temelju katerih bodo finančni investitorji lahko ocenili, ali jih naložba v lastniški delež NLB, ki ne sme presegati nadzornega deleža, kolikor ga bo v banki ohranila država, zanima.

Na podlagi izraženega interesa so potem naslednja faza v tovrstnem postopku IPO predstavitve investitorjem oz. t. i. non-deal roadshow. Na njih v navezi s finančnim svetovalcem, v primeru prodaje NLB je to Deutsche Bank, običajno sodelujejo tudi predstavniki prodajalcev, torej v primeru NLB predstavniki Slovenskega državnega holdinga. Na teh predstavitvah se potem običajno že dobi prvi občutek glede cenovnega razpona, ki so ga investitorji pripravljeni plačati za delnice.

Lani ob prvem poskusu izvedbe IPO za NLB so bile predstavitve v londonskem Cityju ter v New Yorku in Bostonu, tokrat naj bi se odvile še v Chicagu, Frankfurtu, na Dunaju in v Varšavi, morda tudi na Bližnjem vzhodu in drugod v Aziji. Veliko bo odvisno tudi od tega, kdo vse bo izrazil interes za vstop v banko. Če bo želela Slovenija privabiti tudi nekatere največje svetovne igralce, bo zelo verjetno potrebna tudi podpora politike.

Tej fazi, ki naj bi trajala okoli dva tedna, bo nato sledil uradni začetek prodajnega postopka, ko bo objavljena namera za IPO za 75 odstotkov minus eno delnico NLB. To naj bi SDH in NLB po neuradnih informacijah objavila 15. oktobra. Na začetku naj bi malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili 10 odstotkov delnic NLB, brez posebne reklamne akcije, kakršna je bila v primeru IPO Nove KBM leta 2007, nato pa 90 odstotkov delnic institucionalnim vlagateljem.

Razpon prodajne cene za delnico naj bi bil po nedavnih neuradnih navedbah Financ določen 23. oktobra, od 29. oktobra do 8. novembra naj bi sledilo zbiranje naročil za nakup delnic oz. t. i. deal roadshow, 8. in 9. novembra pa naj bi se določila prodajna cena in razdelitev delnic med kupce. Prodajni postopki naj bi se sklenili 14. novembra, ko naj bi delnice NLB začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi.

A lani se je prvi poskus IPO ustavil v fazi določitve razpona prodajne cene, saj je nadzorni svet SDH odločitev glede potrditve razpona preložil na prejšnjo vlado, ta pa z doseženim razponom ni bila zadovoljna, pri tem pa je izpostavljanja tudi tveganja zaradi sodnih postopkov na Hrvaškem, povezanih s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev LB.

Ob ustavitvi prodaje je knjigovodska vrednost delnice NLB znašala 65,50 evra. Vlada je takrat ocenila, da ponujena cena za delnico v razponu med 55 in 71 evrov ni primerna. Letos konec junija je knjigovodska vrednost delnice NLB dosegla 75,40 evra.

Ker vlada lani enkrat že spremenjene zaveze o prodaji NLB v zameno za državno pomoč banki ob sanaciji konec leta 2013 ni uresničila, je morala v nova naporna pogajanja z Evropsko komisijo. Ta je šele avgusta letos izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB, po kateri mora država do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca prihodnjega leta. Odločitev vsebuje tudi dodatne izravnalne ukrepe.

Da bi država omejila vpliv tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem, je ob tem DZ sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Ta določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem.

Vseeno bo prodaja NLB najverjetneje spet precejšnja preizkušnja za novo vladajočo koalicijo in za celotno slovensko politiko. V primeru še enkrat neizvedene prodaje bi bile lahko posledice za banko oz. državo kot njenega lastnika resne.