Največja nemška energetska družba opozarja: Grozi nam pomanjkanje plina

Nemčija bi se to zimo lahko soočila s prekinitvami dobave plina zaradi nadaljevanja energetske krize, je opozoril Markus Krebber, izvršni direktor RWE, največjega energetskega podjetja v državi.

Hladno vreme bo po njegovih besedah ​​ogrozilo energetsko varnost nekdanjega gospodarskega motorja Evrope, več kot leto dni po tem, ko je Rusija, nekdaj glavni nemški dobavitelj plina, močno zmanjšala izvoz zemeljskega plina v to državo.

#RWE-Chef Krebber: „Wir haben keine Puffer im Gassystem“.
Warnung vor Gasmangellage im Winter, bei einem sehr kalten Winter und/oder bei ausbleibenden Gaslieferungen.#Stromproblem https://t.co/8JaRHlVTpL

— Fiese Möpp (@MoppFiese) October 5, 2023

»Če pride do zelo mrzle zime ali težav z oskrbo, lahko pride do zelo kritičnih situacij - posledice pa bodo pomanjkanja in znatno višje cene,« je opozori izvršni direktor RWE v intervjuju za nemški tednik s poslovnimi novicami Wirtschaftswoche.

»Nimamo nobenega blažilnika, ki bi ublažil krizo v plinskem sistemu,« je opozoril Krebber in dodal, da bi morala Nemčija pospešiti gradnjo infrastrukture za uvoz plina, da bi se izognila prihodnjemu pomanjkanju.

Na vprašanje, ali ima Nemčija že načrt za energetski prehod, je šef RWE Markus Krebber sprva odgovoril pritrdilno.

Wie gelingt der Energiewirtschaft mittelfristig eine sichere und preislich wettbewerbsfähige Stromversorgung? Das wollten wir auf unserem #TagDerChemie von Markus Krebber, dem Vorstandsvorsitzenden von RWE, wissen. @RWE_Presse pic.twitter.com/PLt237xgcd

— VCI (@chemieverband) October 6, 2023

Nato pa je med pogovorom o »popolnih nevihtah«, izhodu iz trajajoče energetske krize in trepetanju pred prihajajočo zimo, po poročanju nemškega tednika vendarle priznal, da »manjkajo pomembni gradniki«.

Pred eskalacijo ukrajinskega spopada je ruski plin pokrival do 40 odstotkov celotne nemške porabe.

Da bi zmanjšali odvisnost od Rusije, so se v Berlinu odločili za odvisnost od Washingtona oziroma uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), predvsem iz ZDA, kot glavne oblike dobave tega energenta.

Zaradi zahodnih sankcij in sabotaže plinovoda Severni tok septembra lani v Baltskem morju se je Nemčija odločila za uporabo plavajočih terminalov v Wilhelmshavnu, Lubminu in Brunsbüttlu.

Vlada kanclerja Olafa Scholza zdaj pospešeno gradi lastno infrastrukturo, da bi nadomestila rusko oskrbo z zemeljskim plinom.

LNG-Terminals: Wann Brunsbüttel, Lubmin und Stade an den Start gehen https://t.co/dOVTGlTw9O pic.twitter.com/VIsGAie7Rw

— heise online (@heise_de) December 23, 2022

Oblasti v Nemčiji medtem državljane pozivajo, naj še naprej varčujejo s plinom, saj pričakujejo, da bodo cene ostale visoke vsaj do leta 2027.

INES, skupina nemških operaterjev za skladiščenje plina, je v avgustovski napovedi dejala, da bo Nemčija še naprej v nevarnosti pomanjkanja plina do zimske sezone 2026-2027, razen če pospeši gradnjo dodatnih terminalov za LNG, dodatnih kapacitet za skladiščenje plina ali plinovodov.

V začetku tega tedna je nemška vlada napovedala, da bo znova zagnala več elektrarn na premog, da bi prihranila plin in preprečila pomanjkanje električne energije med zimo, ki je pred nami.