Na posvetu poziv k izvzemu hrane za javne zavode iz sistema javnega naročanja

Na posvetu o krajšanju poti lokalno pridelane hrane je več govorcev pozvalo k izvzemu hrane za javne zavode iz sistema javnega naročanja. "Tako bi bilo tudi manj zavržkov hrane, saj bo načrtovanje prehrane bolj predvidljivo," je v državnem svetu dejal organizator posveta, evropski poslanec Igor Šoltes.

Šoltes, ki je posvet organiziral skupaj z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano Jožetom Podgorškom in Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, je predstavil pobudo za izvzetje živil iz sistema javnih naročil.

"Vse te učinke bomo lahko uresničili le, če bomo prehrano za bolnišnice, šole in vrtce izvzeli iz sistema javnih naročil. Sistem javnih naročil ni namenjen samo konkurenčnosti, ampak lahko s tem varujemo tudi socialni vidik, okolje, vplivamo na demografsko sliko, krepimo tudi javno zdravstveno sliko našega prebivalstva. Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, enostavno moramo dati prednost zdravju," je poudaril Šoltes.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je izpostavil posebnosti slovenskega kmetijstva. Pomen kratkih oskrbovalnih verig s hrano z vidika razvoja družbe zajema predvsem ohranjanje delovnih mest (pridelava, predelava, logistika, trženje hrane v Sloveniji zaposluje kar 90.700 ljudi) in odpiranje novih kakovostnih delovnih mest.

Dvig samooskrbe za odstotek bi po Šoltesovem mnenju v Sloveniji ustvaril do 1000 novih delovnih mest. "Tradicionalni slovenski postopki pridelave in predelave so lahko velika prednost, saj so pridelki in izdelki zato nemalokrat bistveno bolj kakovostni. Sistem javnega naročanja se vendarle mora še nekoliko prilagoditi, da bo še več hrane slovenskega porekla v slovenskih javnih zavodih," je dodal.

Ob tem je Šoltes podal informacijo, da če bi se na teden v naši košarici nabralo za 3,50 evra več slovenskih izdelkov, bi se prihodki lokalnih pridelovalcev letno povečali za 110 milijonov evrov.

Kmetijski minister Dejan Židan, ki je prepričan, da je lahko slovenska proizvodnja hrane tudi zmagovalni sektor, pa je poudaril, da je slovenska zakonodaja na področju javnega naročanja živil že sedaj bistveno bolj pozitivno diskriminatorna do lokalnih pridelovalcev kot na primer Nemčija ali Avstrija.

Izpostavil je, da želi ministrstvo s kratkimi verigami v prehranjevalni verigi učvrstiti položaj pridelovalcev, poseljenost podeželja, delovnih mest, a da je obenem ta hrana bolj kakovostna in sveža. Vesel je, da se v zadnjih letih ni zmanjšalo število hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi in predstavil ukrep, ki bo na voljo aprila in je namenjen prav zmanjševanju zaraščenih območij.

Lastnikom zaraščenih površin bo na voljo 3000 evrov na hektar, da bodo zemljišča očistili, zravnali in se zavezali, da bodo vsaj naslednjih deset let na teh površinah potekala kmetijska proizvodnja.

Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo je povedala, da se v slovenskih vzgojno izobraževalnih ustanovah dnevno pripravi več kot 680.000 obrokov. Idejo izvzetja živil iz javnega naročanja podpira in si želi, da bi se po 20 letih udejanjila. "Je pa treba vzgojno-izobraževalnim ustanovam ponuditi tudi ustrezno strokovno podporo, učitelji namreč niso strokovnjaki za javna naročila. Ne smemo pozabiti tudi na vzgojno-izobraževalni vidik. Nič ne bomo dosegli, če ne bomo otrok in potrošnikov naučili prehranskih navad in da segajo po temu," je opozorila.

Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb je začel s sloganom Od trate do potrate. Kar tretjina hrane v EU gre namreč po tej poti, je dejal, kar predstavlja pol kilograma zavržene hrane na osebo na dan. Posebno pozornost je namenil označevanju datuma uporabe na živilih, saj je v primeru oznake uporabno najmanj do skladno z evropskimi pravili mogoče te izdelke uporabljati še po tem datumu, kar pa predpisi nekaterih držav članic onemogočajo.

Maja Koković z ministrstva za javno upravo pa je izpostavila, da smo v letu 2012, ko je bil v Sloveniji zadnjič spremenjen zakon o javnem naročanju, uvedli možnost uresničevanja kratkih verig. "Slovenija je edina država v EU, ki trenutno izkorišča izjemo, ki jo daje evropska zakonodaja, da določene sklope blaga in storitev izključi iz javnega naročanja. Ker smo prepoznali to možnost, smo uvedli izjemo 20 odstotkov izvzetja živil iz javnega naročanja s ciljem skrajšanja dobavnih verig," je dejala.

Priznala je, da trenutno številke niso slabe, sploh v primerjavi z drugimi EU državami, da pa je še prostor za izboljšanje. "Pretežni del javnih naročil žal še vedno temelji zgolj na ceni, tudi v okviru meril bi lahko dali prednost tudi kakovostnejši lokalni hrani, saj nam to zakonodaja omogoča, a tega žal v praksi ni dovolj," je dejala.