Na koncu sveta je začelo delovati največje območje svobodne trgovine, na drugem se meje znova zapirajo

Prvega januarja je začel delovati največji trgovinski blok na svetu.

Vendar v njem ni držav Evropske unije, pa tudi ne Združenih držav, ki se sicer trudijo z vzpostavitvijo konkurenčnih povezav.

Tudi to dokazuje premik gospodarskega centra sveta proti Jugovzhodni Aziji in spreminjanje razmer v svetu.

New Year’s Day isn’t such a happy day for the US in the Indo-Pacific. The RCEP, including ASEAN, China, Australia, ROK, Japan, and New Zealand, is now in effect. It accounts for approximately 1/3 of global GDP. No US involvement.https://t.co/x6qb96wiwB

— Derek J. Grossman (@DerekJGrossman) December 31, 2021

Novi azijski regionalni trgovinski pakt oziroma Regionalno celovito gospodarsko partnerstvo (RCEP) je največji sporazum o prosti trgovini na svetu.

Njegovo območje je večje od EU, Sporazuma o transpacifičnem partnerstvu (TPP), trgovinskega bloka Mercosur v Južni Ameriki in nedavno sklenjenega sporazuma o prosti trgovini med ZDA, Mehiko in Kanado.

The world’s largest trade bloc launches today – January 1, 2022https://t.co/shUG8igFp9

— Eria Odhuba (@eodhuba) January 1, 2022

RCEP vključuje vse države ASEAN-a (Tajsko, Singapur, Mjanmar, Indonezijo, Malezijo, Laos, Vietnam, Brunej, Filipine in Kambodžo) ter Japonsko, Južno Korejo, Avstralijo, Novo Zelandijo – in Kitajsko.

Indija se je lani umaknila iz pogajanj zaradi skrbi, da ne bo mogla zaščititi svoje domače industrije in kmetijskega sektorja.

Izključitev Indije iz bloka je zmanjšala njegovo velikost za približno 1,4 milijarde ljudi.

Toda v izjavi podpisnikov piše, da so »vrata Indiji še vedno odprta, da se jim pridruži in bo dobrodošla.«

Sporazum je bil podpisan 15. novembra 2020.

V območju svobodne trgovine se bo znašlo približno 2,3 milijarde ljudi, približno 30 % svetovnega prebivalstva s skupnim BDP-jem v višini 28,5 bilijona ameriških dolarjev.

Novi regionalni trgovinski blok bo odpravil carine na več kot 91 % blaga s katerim se trguje v regiji, spodbudil bo enoten trg, kodificiral intelektualno lastnino in e-trgovino ter standardiziral pravila o naložbah.

Cenejši bodo številni proizvodi – od ananasa, kokosove vode, televizorjev, preko avtomobilskih delov, papirja, sintetična guma do kablov in podobno.

The incoming #RCEP will create new ‘center of gravity’ for global trade, says @UNCTAD in a recent report. The free trade agreement will eliminate 90% of tariffs among 15 East Asian and Pacific countries and is expected to boost intraregional exports by $42 billion. pic.twitter.com/ukuxdrmwaC

— BizBeat (@bizbeat_opinion) December 25, 2021

Na Japonskem bodo zato na primer zmanjšali dajatve na paradižnik, fižol, beluše in česen v prahu ter številne druge proizvode.

Poleg znižanja tarif bo RCEP zagotovil tudi več spodbud za podjetja za pridobivanje surovin.

Istočasno pa se na drugem koncu sveta nekatere ovire vračajo in sicer – pri poslovanju EU z Združenim kraljestvom.

Od 1. januarja letos morajo namreč carinske deklaracije obvezno prilagati številni uvozniki in izvozniki, to pa bo po ocenah britanske Federacije hladne verige, ki združuje uvoznike in prevoznike zmrznjene hrane, najbolj prizadelo predvsem manjše uvoznike.

Predvsem v Združenem kraljestvu se bo zato zmanjšala izbira blaga, saj bo uvoz nekaterih izdelkov zaradi dodatnih stroškov postal nesmiseln.

Po oceni prevoznikov zmrznjene hrane bodo spremembe zaradi brexita »trajno škodovale« trgovanju Združenega kraljestva z EU.

New year Brexit changes ‘permanently damage’ EU trade, says food body #FBPE #RejoinEU https://t.co/j80RIRkOYr

— Colin Williams (@Colin_CWilliams) January 1, 2022

Čeprav carin med Združenim kraljestvom in EU v veliki meri ni, so vendarle potrebni carinski postopki, ki so zaživeli od danes.

Ob vsakem uvozu, tudi manjših količin hrane nastane namreč okoli 500 evrov stroškov samo za administrativne postopke.

Ti pa bodo uvoz iz EU naredili »dražjega, manj prožnega in veliko počasnejšega«.