Letos po napovedih 0,5-odstotni javnofinančni presežek

Slovenija bo letos po napovedih ministrstva za finance ustvarila javnofinančni presežek v višini 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Tako bo sledila lanskemu pozitivnemu saldu v javnih financah, ko je zaradi visoke gospodarske rasti presežek tudi po zadnjih izračunih statističnega urada dosegel 0,1 odstotka BDP.

Statistični urad RS je danes potrdil oceno javnofinančnega presežka za lani, ki tudi po končanem rednem postopku pojasnjevanja podatkov Eurostatu v okviru poročanja o presežnem primanjkljaju in dolgu sektorja država ostaja enaka septembrskim izračunom, in sicer 28 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP. Slovenija je tako lani prvič v zgodovini izravnala javne finance.

Tudi ocena dolga države ob koncu lanskega leta ostaja enaka septembrski - 31,859 milijarde evrov ali 74,1 odstotka BDP. Ob koncu letošnjega leta bo dolg države po napovedih finančnega ministrstva znašal 32,147 milijarde evrov oz. 70,3 odstotka BDP.

Za leto 2019 ministrstvo za finance, kot izhaja iz osnutka proračunskega načrta za prihodnje leto, ki ga je Slovenija ob predpostavki nespremenjenih politik pred dnevi poslala v Bruselj, načrtuje 0,2-odstoten javnofinančni presežek, dolg države pa naj bi se znižal na 66,6 odstotka BDP, kar nominalno znaša nekaj nad 32 milijard evrov.

Evropska komisija, ko pregleduje slovenske načrte, se sicer posveča predvsem strukturnemu primanjkljaju, ki izloči vplive ekonomskega cikla. Potem ko je ta lani znašal 0,1 odstotka (potencialnega) BDP, bo letos Slovenija po napovedih ministrstva za finance beležila primanjkljaj v višini 0,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa se bo primanjkljaj poglobil, in sicer na 0,9 odstotka BDP. Poslabšanje javnofinančnega salda sicer Sloveniji napoveduje tudi Mednarodni finančni sklad.

Proračun za leto 2019 je DZ sprejel že novembra lani, finančni minister Andrej Bertoncelj pa je že napovedal, da bo potreben rebalans proračuna, v katerega bodo vključili tiste ukrepe iz koalicijskega sporazuma, o katerih se bodo uskladili.

Države območja evra morajo osnutke proračunskih načrtov poslati v Bruselj vsako leto do sredine oktobra. To določajo proračunska pravila, uvedena v finančni krizi, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračunskimi politikami s ciljem preprečitve novih kriz.

Medtem ko naj bi Evropska komisija pozvala Italijo k pojasnilom glede proračuna za 2019, Slovenija tega ne pričakuje. Premier Marjan Šarec je v četrtek v Bruslju zatrdil, da pisma komisije s pozivom k dodatnim pojasnilom ne pričakuje. "Tega ne pričakujem. Če bi se to zgodilo, bi pa seveda pač odgovorili. Drugega tukaj ni za povedati. Tudi ne pričakujem kakšnih posebnih težav pri tem," je dejal in pojasnil, da nima podatka, da bi bila Slovenija med problematičnimi državami glede proračuna.