Laž, večja laž, vladna statistika: Janša se hvali z nizkimi stroški zadolževanja, BDP pa strmoglavil

Ena od prvih kadrovskih čistk, ki jih je po prevzemu oblasti naredila sedanja vlada se je zgodila na Statističnem uradu Slovenije.

Na mesto Bojana Nastava, ki je bil na petletni mandat imenovan avgusta predlani, je vlada Janeza Janše imenovala Tomaža Smrekarja.

Zanimiva perspektiva in precejšnje nezaupanje novega v.d. direktorja ⁦@StatSlovenia v sodelavce. 300 zaposlenih na ⁩#SURS ne zmore spremljanja in analiz, ki jih Lahovnikov fakultativni krožek zmore v prostem času. https://t.co/N13CUFBIZU

— Barbara Rajgelj (@BRajgelj) May 26, 2020

Je pa zanimiv podatek, da se je predčasna zamenjava direktorja Statističnega urada RS (SURS) zgodila prvič v zgodovini.

Vlada za zamenjavo ni navedla nobenega razloga.

Že ob zamenjavi smo ocenjevali, da se je vlada odločila tudi s pomočjo statistike dokazati, da so bili sprejeti vladni koronazakoni in ukrepi dobri, celo odlični.

In točno to sedaj dela SURS.

»SURS to poletje razbija stereotipe o prebivalcih Slovenije…« piše v napovedi njihove spletne strani.

In potem sledijo večinoma pozitivni rezultati.

Kar ni nenavadno, saj delo vlade sedaj na SURS-u ocenjujejo njeni strokovnjaki.

V zadnjem prispevku ugotavljajo, da je »gospodarsko razpoloženje na mesečni ravni boljše,« hkrati pa je »gospodarsko razpoloženje višje tudi na letni ravni.«

Podobno pozitivne novice prinaša tudi predsednik vlade, ki je razkril, da so stroški zadolževanja Slovenije nižji od tistih, ki jih imajo izbrane, uspešne države EU.

pic.twitter.com/R0xcyXAuGx

— Miran Gaspari (@MiranGaspari) August 26, 2021

Toda v odgovor je takoj dobil grafični prikaz strmoglavljenega BDP-ja.

Zelo podobno mračna slika pa bi bila tudi pri zadolževanju Slovenije, ki se je povzpelo do neslutenih višin.

Država se je samo lani prek izdaj različnih obveznic in dopolnitev obstoječih izdaj zadolžila za šest milijard evrov, upoštevajoč izdane zakladne menice pa še nekaj več.

Šef je napisal, da je blagajna prazna.
Torej, lahko pričakujemo njegov odhod.

— Safet Alibeg (@SafetAlibeg) August 19, 2021

Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja 2021 znašal 40.154 milijonov EUR ali 86 % BDP.

V primerjavi s stanjem na koncu četrtega četrtletja leta 2020 se je dolg povečal za 2.725 milijonov EUR.

Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Na to je že lani opozarjala opozicija.

Letos smo se že zadolžili za 3,5 mrd, sledi še zadolžitev v višini 2,5 mrd. Javni dolg se bo tako z zdajšnjih 66 % BDP zvišal na rekordnih 82,4 % BDP oz. na 37 mrd, kar je okrog 19.000 €/prebivalca. pic.twitter.com/LtQCQleg68

— Alenka Bratušek (@ABratusek) May 12, 2020

Precejšnji del teh sredstev je šel za financiranje ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in prebivalstvo.

A kljub gospodarskim težavam, ki jih je pandemija prinesla, in dvigu zadolžitve države, so obrestne mere za slovenski dolg v zadnjem času upadle.

Bonitetna hiša Moody's je lani tudi za eno stopnjo zvišala bonitetno oceno Slovenije na A3, obe ostali glavni bonitetni agenciji, Fitch in Standard & Poor's, pa sta oceno Slovenije v zadnjih mesecih ohranili nespremenjeno.

Tole je Slovenija in a nutshell. Ful denarja za malo muzike. To neučinkovitost bi pa vsi po vrsti reševali s še več denarja. Jst ne vem, no… https://t.co/LpPEiqCZ0Y

— Vasja Bocko (@vasko_dagama) August 24, 2021

Istočasno pa je Slovenija, če pogledamo statistike, kot jih je razkril nemški Spiegel, dobila za ves porabljen denar v času pandemije do sedaj zelo »malo muzike.«

Vse druge članice EU so se odrezale veliko bolje, kažejo rezultati, in so pri nabavah opreme in ukrepih izgubile veliko manj bruto družbenega proizvoda, istočasno pa se je Slovenija uvrstila v države zadnje tretjine, ki so doživele največje udarce v času pandemije doslej.

To pa pomeni, da je bil denar izjemno slabo porabljen, ali pa da je – odtekel v napačne smeri.

Ampak SURS tega še ni zaznal, ali pa izpostavil.

Ker verjetno premalo »razbija stereotipe.«