REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lani za blizu 33 milijard evrov osebnih nakazil v nečlanice EU

Lani za blizu 33 milijard evrov osebnih nakazil v nečlanice EUVIR: Insajder.com

Prebivalci EU so v nečlanice unije lani nakazali 32,7 milijarde evrov, kar je okoli tri odstotke več kot leto prej. V EU je ta čas prišlo za 10,7 milijarde evrov nakazil oz. šest odstotkov več kot leto prej. Iz Slovenije je bilo nakazil iz EU za 59 milijonov evrov. Večino teh nakazil predstavlja denar, ki ga priseljenci pošljejo v svoje države.

Največ osebnih nakazil v države zunaj EU je šlo lani v Azijo (okoli 20 odstotkov), tesno za njo pa je bila severna Afrika (19 odstotkov). Sledile so Južna Amerika ter osrednja in južna Afrika (po 14 odstotkov) in evropske države zunaj EU (13 odstotkov).

Med članicami, za katere je evropski statistični urad Eurostat ta teden objavil podatke, je največ skupnih osebnih nakazil - tako v članice EU kot ven iz osemindvajseterice - lani odteklo iz Francije (10,6 milijarde evrov), sledile pa so Španija (7,3 milijarde evrov), Velika Britanija (6,8 milijarde evrov), Italija (6,1 milijarde evrov) in Nemčija (4,6 milijarde evrov).

Največji priliv osebnih nakazil iz ostalih članic EU in tretjih držav pa so po drugi strani zabeležile Portugalska (3,6 milijarde evrov), sledijo pa ji Poljska (3,1 milijarde evrov), Romunija (2,8 milijarde evrov), Velika Britanija (2,3 milijarde evrov) in Italija (2,2 milijarde evrov).

Za Španijo in Portugalsko podatki Eurostata zaobjemajo samo nakazila tujih delavcev, medtem ko je sicer pojem osebna nakazila širši in pomeni vsa nakazila med prebivalci EU in tistimi s prebivališči zunaj unije.

Iz Slovenije je sicer lani skupaj odteklo za 59 milijonov evrov osebnih nakazil, priteklo pa jih je za 58 milijonov evrov.

Največji presežek osebnih nakazil so lani zabeležili na Portugalskem (tri milijarde evrov), Poljskem (2,8 milijarde evrov), v Romuniji (2,6 milijarde evrov) in Bolgariji 1,1 milijarde evrov, medtem ko so največji primanjkljaj na tej podlagi zabeležili v Franciji (10,1 milijarde evrov), Nemčiji (4,6 milijarde evrov), Veliki Britaniji (4,5 milijarde evrov) in Italiji (štiri milijarde evrov).

Ko gre za prilive osebnih nakazil, so tista iz ostalih članic EU največji delež predstavljala na Slovaškem (99 odstotkov), Madžarskem (95 odstotkov), v Luksemburgu (94 odstotkov) ter na Poljskem in v Romuniji (87 odstotkov). Veliko ljudi iz srednje in vzhodne Evrope namreč dela v razvitejših članicah EU.

Odlivi osebnih nakazil v druge članice EU so medtem največji delež predstavljali v Luksemburgu (91 odstotkov), na Slovaškem (87 odstotkov) in Irskem (79 odstotkov). Luksemburg in Irska veljata za državi z visokim deležem tujih delavcev, na Slovaškem pa tuji delavci delajo predvsem v avtomobilski industriji.

Odlivi osebnih nakazil v države zunaj EU so medtem največji delež med vsemi nakazili predstavljali v Sloveniji (88 odstotkov), kjer dela veliko državljanov republik nekdanje Jugoslavije, na Nizozemskem (83 odstotkov), Portugalskem (80 odstotkov) in Franciji (78 odstotkov), kjer delavci prihajajo iz nekdanjih kolonij, na Poljskem (78 odstotkov), kjer dela precej Ukrajincev, in v Italiji, kjer dela veliko Albancev.

Iz Slovenije je sicer lani skupaj odteklo za 59 milijonov evrov osebnih nakazil, priteklo pa jih je za 58 milijonov evrov. Bilanca je bila tako skoraj izravnana.