Kolaps jena: Kako Japonska izgublja finančno suverenost

Konec julija je Japonska skupaj z ameriško zakladnico posredovala na trgu, da bi ustavila prosti padec jena – prvič v 15 letih.

A po oceni več analitikov gre za nekaj bistveno globljega od običajne valutne intervencije: za postopno izgubo denarne suverenosti.

Neimenovani predstavnik Banke Japonske (BoJ), ki ga na omrežju X pod imenom »Yuto« navaja finančni analitik Stern Drew, naj bi opozarjal na »katastrofalen razplet«, potem ko naj bi ameriška administracija prevzela dejanski nadzor nad delovanjem BoJ – gre za neuradno, neposredno nepotrjeno navedbo.

Bolj zanesljivo je potrjeno, da je ameriški finančni minister Scott Bessent javno pozval ameriško centralno banko (Fed), naj razširi mehanizem FIMA (Foreign and International Monetary Authorities Repo Facility), prek katerega lahko tuje centralne banke izposojajo dolarje z zastavo ameriških obveznic – sicer naj bi po njegovih besedah jen kolabiral in za sabo potegnil tudi ameriške zakladniške obveznice.

Kot poroča Bloomberg, gre za nenavadno javno vpletanje ministrstva v delovanje centralne banke, ki jo od letos vodi novi predsednik Kevin Warsh.

Hkrati japonski premier pritiska na BoJ, naj kupuje japonske državne obveznice, čeprav banka opozarja, da bi to lahko sprožilo finančno katastrofo – padec varčevanj, prosti padec valute in dolžniško spiralo, kakršne svet ni videl vse od začetka 20. stoletja.

Kaj to pomeni za japonsko suverenost?

Kritiki opozarjajo, da se Japonska prav v trenutku, ko svet – zlasti Kitajska – pospešeno vodi proces dedolarizacije, še bolj podreja ZDA.

To odpira vprašanje, ali s tem Tokio ne postaja le še bolj ranljiv za ameriške pritiske v morebitnem prihodnjem spopadu ali sovražni politiki do drugih azijskih partneric.

Bank Of Japan’s Yuto Warns Of Catastrophic Unwind Incoming After Forced U.S. Takeover of BoJ

Yuto has warned that BoJ is being pressured and losing independence by U.S. and Japanese Administration. The suffering that results, will be amplified tenfold.

Japan’s Finance… https://t.co/JmUSPYcIM8 pic.twitter.com/XmOxOhoV95

— Stern Drew (@SternDrewCrypto) August 7, 2026

"Japonski premier zdaj grozi guvernerju Bank of Japan, da bo kupil japonske državne obveznice. Bank of Japan jih prosi, naj tega ne storijo, in opozarja, da bi to bila popolna finančna katastrofa ... takšna, ki odpihne prihranke, potisne valuto v prosti pad in sproži spiralo smrti državnega dolga, kakršne svet ni videl od leta 1900.

japanese_yen_icon.png

Bank of Japan si obupno želi zvišati obrestne mere, da bi ustavila krvavitev in rešila japonsko gospodarstvo. Toda Washington in japonska administracija ju hladnokrvno blokirata.

To ni politika. To je sovražni prevzem japonske monetarne suverenosti. Jen se žrtvuje. Natanko na to je na začetku leta opozoril slavni bankir iz londonskega Cityja @LordBelgrave. Ko bo jen padel in se bo Japonska podredila, bo sledil preostali svet. Stari sistem se razstavlja. pred očmi vseh." opozarja dobro podučen finančni komentator Stern Drew.

Slovenski ekonomist Jože P. Damijan na svojem blogu opozarja, da se razmerje moči med ZDA in Kitajsko v realnem gospodarstvu obrača veliko hitreje, kot kažejo zgolj dolarske številke.

Po njegovih izračunih Kitajska danes ustvari približno 33 odstotkov svetovne industrijske proizvodnje (po nekaterih ocenah, izraženih v dolarski vrednosti, okoli 28 odstotkov, ZDA pa okoli 17 odstotkov), do leta 2030 pa naj bi ta delež po ocenah Unido narasel na skoraj polovico svetovne industrije.

Izjemno dobra primerjava:
Kitajska danes v dolarski vrednosti ustvari približno 28 % svetovne industrijske proizvodnje, ZDA pa okoli 17 %.
Če pa industrijsko proizvodnjo merimo količinsko, po številu oziroma obsegu proizvedenih izdelkov in ne v USD, Kitajska proizvede približno… https://t.co/caY12FcgLE

— Joze P. Damijan (@jdamijan) August 7, 2026

Če proizvodnjo merimo količinsko in ne v dolarjih, naj bi Kitajska proizvedla tudi do 60 odstotkov vseh industrijskih izdelkov na svetu, ZDA pa komaj 5 odstotkov.

Ozadje ameriške šibkosti po mnenju kritikov ni naključno: gre za posledico dolgih vojn, predvsem na Bližnjem vzhodu, naraščajočega javnega dolga in večdesetletne deindustrializacije ameriškega gospodarstva – natanko teh dejavnikov, ki jih Damijan v svojih analizah izpostavlja kot ključne za razumevanje relativnega zatona ZDA v primerjavi s Kitajsko.

Vse to pa dolgoročno slabi tudi ameriške zaveznike, ameriško reševanje njihovih valut pa je zgolj še en korak več proti večji odvisnosti na ta način rešenih držav.