Kmetijski ministri vzhodne Evrope za ukrepe proti nepoštenim praksam v prehranski verigi in zaščito kmetijskih zemljišč

Ministri za kmetijstvo Višegrajske skupine ter Romunije, Bolgarije in Slovenije so na Poljskem izpostavili ukrepanje proti nepoštenim praksam v prehranski verigi ter opozorili na zaščito kmetijskih zemljišč. Srečanje poteka ob robu mednarodnega sejma prehrane in gostinstva Warshaw Food Expo Fair, na katerem se predstavljajo tudi slovenska podjetja.

Teme srečanja so se nanašale na področja reforme skupne kmetijske politike ter trenutnih razmer na kmetijskih trgih, preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, prometa s kmetijskimi zemljišči, predloga revizije uredbe EU do obnovljivih virov in programa Obzorje 2020, so sporočili slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano.

Minister Dejan Židan je v razpravi o reformi skupne kmetijske politike dejal, da se Slovenija zaveda, da se EU spreminja, znotraj nje pa tudi kmetijstvo ter potrebe in zahteve potrošnikov. Vendar pa v tem trenutku še ne vemo, koliko denarja bo v EU namenjenega po letu 2020, zato je sedaj še težko govoriti o ukrepih in instrumentih nove skupne kmetijske politike.

"Dejstvo je, da so novi izzivi pred nami; za izvedbo ustreznih ukrepov, s katerimi bi lahko naslovili navedene prioritete, je ključno, da tudi v bodoče zagotovimo močno skupno kmetijsko politiko, z ustreznimi finančnimi sredstvi in primernim naborom instrumentov, ki se bodo med seboj dopolnjevali in dosegali sinergijske učinke," je, kot so sporočili z ministrstva, poudaril Židan.

Sicer pa Slovenija po besedah ministra podpira dvostebrno strukturo kmetijske politike, bistveno pa mora biti, da se ohranijo podpore za območja s težkimi pridelovalnimi razmerami za kmetovanjem ter močno podporo okoljskim ukrepom. Po njegovem mnenju je treba proizvodna plačila ohraniti tudi v bodoče, saj predstavljajo ustrezen instrument, s katerim se lahko naslavlja specifične težave posameznih sektorjev v državah članicah. Glede poenostavitve teh politik pa je Židan izpostavil, da do sedaj EU ni bila uspešna na tem področju, zato bi morala biti ustanovljena posebna ekspertna skupina, ki bi imela podporo vseh držav in bi pripravljala ukrepe, ki bi jih države izvajale.

Ministri so spregovorili tudi o zaščiti kmetijskih zemljišč. Židan je poudaril, da za promet s kmetijskimi zemljišči ne smejo veljati običajna tržna pravila EU, kot to velja za ostale vrste kapitala, saj so kmetijska zemljišča neobnovljiv naravni vir, ki je strateškega pomena za pridelavo hrane in prehransko varnost posameznih držav članic in tudi celotne EU.

Po njegovem mnenju je pomembno, da se ohrani izključne pristojnosti držav članic EU na tem področju tudi v bodoče, še posebej zaradi različnih posestnih struktur, različnih naravnih danosti, različnih tradicij kmetovanja ter zgodovinskih razlogov v posameznih državah članicah EU. Zato si moramo, tako Židan, prizadevati, da imajo države članice EU možnost izvajati ukrepe in mehanizme, s katerimi varujejo kmetijska zemljišča pred špekulativnimi nakupi ter prednostno omogočijo nakup lokalnim kmetom.

Ministri so predstavili izkušnje in prakse preprečevanja nepoštenih trgovinskih praks. Židan je dejal, da je v Sloveniji najslabša praksa zaznana na področju akcijskih cen trgovcev, ki dobavitelje prisilijo k nižanju cen. Kot pomembno je izpostavil iniciativo, ki jo Slovenija vodi na EU ravni skupaj s Slovaško in Češko in ki podpira sprejem skupnega zakonodajnega okvira za preprečevanje takih praks na ravni EU. Kljub temu in aktivnostim na ravni EU, pa bo Slovenija po besedah Židana zaostrila nacionalno zakonodajo.