REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Peking sesuva dolžniško past Zahoda: Afrika se za posojila obrača h Kitajski, ker varčevanje IMF-a uničuje njihove države

Peking sesuva dolžniško past Zahoda: Afrika se za posojila obrača h Kitajski, ker varčevanje IMF-a uničuje njihove države»Če ne moreš plačati, potem moraš prodati svojo državo in vire svoje države in morda poceni delovno silo, da poplačaš njihov dolg,« pojasni roparsko strategijo zahodnih bank Linwood Tauheed, izredni profesor ekonomije na Univerzi Missouri-Kansas City. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Desetletja so posojilne pogodbe Zahoda gospodarstva nerazvitih držav zadrževale v neokolonialističnem jarmu.

A tega je sedaj konec.

Kitajska je odločena, da bo končala ta plenilski sistem izkoriščanja revnih ljudstev.

Peking vztraja, da IMF, Svetovna banka in zasebni posojilodajalci prevzamejo podoben delež izgub dolgov nerazvitih držav, v isti meri, kot jih je pripravljena prevzeti Kitajska.

Desetletja so posojilne pogodbe Zahoda gospodarstva nerazvitih držav zadrževale v neokolonialističnem jarmu. A tega je sedaj konec. Kitajska je zdaj odločena, da bo končala ta sistem izkoriščanja.

Ekonomistka Radhika Desai opisuje to prelomno spremembo: »Zahod želi pridobiti Kitajsko, da refinancira dolg zahodnih držav, tako da gre odplačilo dolga tretjemu svetu zasebnim posojilodajalcem. Toda Kitajska dvomi o poštenih namenih vsega tega, saj pravi: 'Zakaj bi imela IMF in Svetovna banka prednost? Zakaj se njihov dolg ne bi odpisal?'

A Zahod odgovarja: 'Toda tako je bilo vedno.'

In Kitajska pravi: 'No, če ne želite reformirati IMF in Svetovno banko, potem ne bomo sprejeli njune prednostne vloge. Če se moramo mi 'ostriči', sprejeti izgube, bodo morali izgube sprejeti tudi oni.'

Na Kitajskem preprosto ne sprejemajo več, da imajo te institucije, institucije iz Bretton Woodsa, kakršno koli prednost. To je ena največjih sprememb po prvi svetovni vojni. In del teh sprememb je, da svet, ki so ga ob koncu druge svetovne vojne ustvarile imperialistične sile, ki so še vedno zelo močne, zdaj vse bolj izginja.«

Kitajska je pripravljena izvajati skupni okvir za odprodajo dolga z drugimi državami, je dejal guverner kitajske centralne banke Yi Gang med spomladanskim srečanjem Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v skladu z izjavo, ki jo je v petek objavila Ljudska banka Kitajske.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin je ponovil Yijevo pripombo na petkovi tiskovni konferenci in dejal, da Kitajska pripisuje velik pomen vprašanju državnega dolga držav v razvoju in pozval večstranske upnike, dvostranske upnike in komercialne upnike, naj sodelujejo pri ravnanju z dolgom na pravičen način.

Afrika, Kitajska, dolar
Zdi se, da dolar ne bo več sveta vladar. Vsaj v Afriki ne. Vir: posnetek zaslona, Twitter

»Kitajska je prispevala več kot kdorkoli drug k izvajanju pobude G20 za odložitev servisiranja dolga (DSSI). Poleg tega smo igrali konstruktivno vlogo pri obravnavi posameznih primerov v okviru skupnega okvira G20,« je poudaril Wang.

Nasprotno pa zahodni upniki trdijo, da morajo ohraniti svojo bonitetno oceno, in so zato zavrnili sodelovanje pri prizadevanjih za odpis dolga in začasno ustavitev storitev, je dejal Wang in opozoril, da so obsežna zvišanja obrestnih mer brez primere privedla do zaostritve finančnih pogojev po vsem svetu, zaradi česar so hude dolžniške težave nekaterih držav še hujše.

Kitajska si še naprej prizadeva za novo shemo mednarodnega odpisa dolga pod enakimi pogoji za vse posojilodajalce. »Ne poznam nobene točke pritiska, ki bi jo lahko 'Zahod' uporabil za spremembo tega položaja,« je poudaril Wang.

Zahteve IMF, da države v zameno za razvojna posojila zvišajo davke in zmanjšajo javno porabo, pa so obubožale velik del Afrike.

Linwood Tauheed, izredni profesor ekonomije na Univerzi Missouri-Kansas City, je dejal, da Kitajska posoja denar za razvojne projekte brez nobenega od teh pogojev.

Mednarodni denarni sklad (IMF) se sooča s konkurenco Kitajske, saj afriške države zavračajo zahteve IMF po varčevanju, pravi akademik.

Novo poročilo britanske dobrodelne organizacije Oxfam je pokazalo, da je 13 od 15 posojil IMF, danih v drugem letu pandemije COVID-19, od držav prejemnic zahtevalo uvedbo varčevalnih ukrepov, vključno z zvišanjem davkov na hrano in gorivo ali zmanjšanjem javne porabe, vključno s skrbjo za zdravje.

Linwood Tauheed je opozoril, da »IMF daje in IMF jemlje

»Da bi te države dobile ta posojila, se morajo strinjati z varčevalnimi rezi socialnih izdatkov,« je dejal Tauheed.

»Tudi če se nekaj posojila porabi za socialne programe, se to vzame iz gospodarstva, da se ta dolg poplača,« opozarja Tauheed.

Na vsak dolar, ki gre iz IMF-a za socialne programe se tako izgubijo štirje dolarji.

Razlog, da IMF želi spraviti revnejše države v dolžniško past, je dejal akademik, je, da zagotovi, da »imajo zahodne države nadzor ne le nad financami teh držav, ampak tudi nad viri, ki jih morajo te države prodati Zahodu, da bi dobile dolarje za odplačilo teh posojil.«

Medtem ko se IMF že desetletja drži te strategije, se je ta med pandemijo podvojila, da bi uvedla »še večje sankcije državam, ki potrebujejo ves dohodek, ki ga lahko ustvarijo, samo za nakup cepiv in drugih vrst zdravstvenih izdelkov, da bi preprečile, da njihovo prebivalstvo ne bi umiralo zaradi covida-19.«

»Če ne moreš plačati, potem moraš prodati svojo državo in vire svoje države in morda poceni delovno silo, da poplačaš njihov dolg,« pojasni roparsko strategijo zahodnih bank Linwood Tauheed, izredni profesor ekonomije na Univerzi Missouri-Kansas City.

Kako zelo drugače kot zahodni posojilodajalci posluje Kitajska pa pojasnjuje tudi nekdanji grški finančni miniser Janis Varufakis (video na koncu članka).

Nasprotno pa kitajska posojila afriškim državam nimajo takšnih pogojev, je poudaril profesor Tauheed.

»Ne zapovedujejo varčevanja, tako imenovanih procesov strukturnega prilagajanja,« doda.

»Torej lahko države, ki si izposojajo denar, to uporabijo za povečanje socialne infrastrukture in programov, ne da bi morale zvišati davke in hkrati obubožati ljudi v državi.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek